Torrenta, ki je bil do zdaj župan manjšega mesta Sarria de Ter, je podprlo 65 poslancev, 56 pa jih je bilo proti. To je prvi korak k ponovni izvolitvi Carlesa Puigdemonta na čelo Katalonije, kar sta se v torek dogovorila Lista Junts per Catalunya in ERC. V prvem krogu se je pomeril s kandidatom stranke Ciudadanos Josejem Mario Espejo Saavedro, vendar ni nobeden od njiju osvojil absolutne večine 68 od 135 glasov. V drugem krogu je nato Torrent osvojil navadno večino 65 glasov.

Na zasedanju je manjkalo osem poslancev, ki so v Bruslju ali v priporu v Španiji. Pet nekdanjih članov regionalne vlade, vključno s Puigdemontom, ki so se pred pregonom zaradi nezakonitega referenduma o neodvisnosti zatekli v Bruselj, sploh ni vložilo prošnje, da bi namesto njih glasovali drugi poslanci. Tako so imele neodvisnosti naklonjene stranke tokrat zgolj 65 namesto 70 glasov.

Puigdemont potrebuje podporo CUP-ja
Stranke, ki zagovarjajo neodvisnost od Španije, imajo v 135-članskem parlamentu 70 sedežev, vendarle pa bodo večino v praksi torej težko izvajale. Lista Junts per Catalunya (Skupaj za Katalonijo), na čelu katere je desnosredinska stranka PDeCAT, ki jo vodi nekdanji voditelj Katalonije Puigdemont, je na predčasnih volitvah 21. decembra zasedla 34 sedežev v regionalnem parlamentu, leva Esquerra Republicana de Catalunya (Katalonska republikanska levica – ERC), katere vodja je Junqueras, pa 32. Skupaj stranki tako nimata zadostne večine in sta odvisni od majhne, skrajno leve stranke CUP, ki se prav tako zavzema za neodvisnost in je na volitvah zasedla štiri poslanske sedeže.

Za predvideno ponovno izvolitev Puigdemonta, o kateri so se načeloma dogovorili, so potrebni še glasovi CUP-ja, ki pa za to kot pogoj postavlja enostransko odcepitev Katalonije od Španije. Nad tem naj bi bili najmanj navdušeni zlasti v ERC-ju. Zmagovalka volitev je bila sredinska stranka Ciudadanos (Državljani), ki se zavzema za ohranitev enotnosti Španije, a se je konec decembra odpovedala poskusu sestave vlade, saj nima zadostne podpore drugih strank. Prvo glasovanje o novem predsedniku Katalonije naj bi bilo konec meseca.

Kaj bo v primeru izvolitve Puigdemonta?
Ker je Puigdemont v Bruslju, je vprašljivo njegovo ponovno imenovanje na ta položaj. Prisega v tujini naj namreč ne bi bila skladna s katalonsko zakonodajo, poleg tega pa je tudi španski premier Mariano Rajoy napovedal, da bo, če bo Puigdemont, ki je obljubil, da bo program predstavil prek videopovezave, skušal vladati iz Belgije, podaljšal suspenz katalonske avtonomije. Ta naj bi bila odpravljena šele po imenovanju novega katalonskega predsednika.

Predčasne volitve je sklicala vlada v Madridu, potem ko je zaradi razglasitve neodvisnosti v regionalnem parlamentu 27. oktobra v skladu s posebnimi ukrepi prevzela upravljanje sicer avtonomne pokrajine. Puigdemonta so odstavili s položaja in pred sodnim pregonom, zaradi katerega je večina njegovih vladnih kolegov vsaj začasno pristala v priporu, se je zatekel v Bruselj. Tožilstvo mu očita upor, vstajo in zlorabo javnih sredstev. V primeru vrnitve v domovino mu grozijo aretacija, obsodba in dolgoletna zaporna kazen.