Galićevo, novinarko Novega lista in predsednico Sindikata hrvaških novinarjev, smo v MMC-ju prosili za oceno predsedniške kampanje, saj bodo Hrvati v nedeljo, 27. decembra, izbirali naslednika Stipeta Mesića. Po anketah naj bi se kandidat opozicijske socialdemokratske stranke Ivo Josipović zanesljivo uvrstil v drugi krog, za drugo "vstopnico" pa se bo pomerilo več kandidatov - neodvisni Nadan Vidošević, Dragan Primorac in Milan Bandić, kandidatka Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusić in kandidat vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Andrija Hebrang. Kdo naj bi imel največ možnosti?

"Čeprav obstajajo ankete, je izide predsedniških volitev zelo težko napovedati. Pri izboru predsednika države se državljani namreč odločajo nekoliko drugače kot pri parlamentarnih ali lokalnih volitvah. Odločilne vloge tu ne igrata strankarska pripadnost in disciplina, volivci se resneje odpravljajo na volišča. Kako resnično težko je predvideti, kdo se bo poleg Josipovića uvrstil v drugi krog, morda najbolje prikazuje stanje pred volitvami, na katerih je trenutni predsednik Stjepan Mesić osvojil prvi mandat. Ankete so mu takrat napovedovale, da bo prepričal vsega osem odstotkov volivcev, v resnici pa je postal kar zmagovalec," opozarja Galićeva.

Praznični čas ne bo imel vpliva na udeležbo
Po njenem mnenju dejstvo, da bodo volitve v prazničnem času, ne bo pretirano vplivalo na volilno udeležbo, ki naj bi se gibala okoli 60 odstotkov. "Ne bo se zgodilo prvič, da bodo volitve potekale v prazničnem času, zato bi na neudeležbo nekaterih državljanov prej utegnila vplivati vsesplošna depresija, ki jo je izzvala gospodarska kriza, kot prazniki."

Od deljenja računalnikov do ukinitve davka
Po mnenju Galićeve so kandidati večino časa razpravljali o temah, ki s pristojnostmi predsednika nimajo nikakršne povezave, vsaj ne neposredne. "Kandidati so obljubljali gospodarsko rast, boj proti korupciji, ukinitev posebnega davka (t. i. kriznega davka) in celo prenosni računalnik za vsakega učenca." "Premamili" jih niso niti odnosi s Slovenijo in približevanje države Evropski uniji. "Zelo malo je bilo govora o zunanjepolitičnih vprašanjih, kot so odnosi s Slovenijo, pogajanja z Evropsko unijo, sodelovanje v mirovnih misijah ..."

Bandićev "kroejša spiking"
Za največ zabave je zagotovo poskrbel Bandić, tudi župan Zagreba, ki je kar dvakrat poskrbel za smeh; prvič, ko je pokazal svoje (ne)znanje angleškega jezika, drugič pa, ko je med polaganjem venca na zamrznjenem spomeniku v Bosanski Posavini nerodno padel. "Največ isker se je sicer kresalo med dvema nekdanjima članoma HDZ-ja, Vidoševićem in Primorcem, občasno se je v njun besedni spopad vpletel tudi Hebrang," ocenjuje Galićeva.

Kakšna pa bo usoda Stipeta Mesića po odhodu s položaja? "Sam že nekaj mesecev govori, da bo tudi po koncu mandata ostal aktiven v politiki. Nekateri menijo, da se bo vključil v strankarsko dogajanje na Hrvaškem, občasno pa se tudi namiguje na to, da naj bi ga zanimala kakšna mednarodna služba v regiji."