"Ko je prvič kandidiral, smo volili zanj. Drugič tudi. Tokrat pa nas ni več pretental," je dejal Igor Iljukin, eden izmed 47 delavcev v jeklarni v mestu Verknjaja Sinjačika, ki so se zaradi neizplačanih plač odločili za enajstdnevno gladovno stavko. Pred vrati propadle tovarne so postavili šotore in opozarjali na svoje pravice.

To je le en primer vse težjih pogojev v industrijskem osrčju Rusije, v provinci Sverdlovsk ob vznožju Urala, okoli 2.000 kilometrov vzhodno od Moskve, saj so delavci v vsaj treh tovarnah jeklarske industrije ostali na cesti. Vlada je z obsežnimi subvencijami 13 let kupovala socialni mir obsežnega delavskega sloja, ki ji je vračal s podporo na volitvah, zdaj pa je to zavezništvo postavljeno pred vprašaj.

Je to "resnična Rusija"?
Ekonomisti pravijo, da še ne morejo oceniti, kako globoko je Putin razočaral delavski razred in koliko podpore je izgubil. Maja se je z dvotretjinsko večino znova, že tretjič, usedel na predsedniški stolček, prejšnji teden pa je v intervjuju samozavestno zatrdil, "da ga še vedno podpira ogromna večina ljudi". Med predvolilno kampanjo je delavske modre ovratnike označil za "resnično Rusijo" in jih postavil za vzor pristašem srednjega razreda, ki so sredi Moskve proti njemu pripravili proteste. Te je opisal kot "blebetajoče opice".

A gladovna stavka v jeklarni v Verknjaji Sinjačiki, ki je nekdaj zaposlovala 400 ljudi, zdaj pa je propadla, je bila že četrta letos v tej regiji. Delavci so z odpovedovanjem hrani na hude razmere opozarjali tudi v tovarni, v kateri proizvajajo tovornjake, in v bližnji livarni, ki je v lasti največjega ruskega proizvajalca aluminija, Rusala. Z gladovnimi stavkami grozijo še nekateri obupani delavci, ki pred zaprtjem tovarne zahtevajo plačilo za opravljeno delo. Prepričani so namreč, da bodo le na tak način Kremelj pripravili k popravi krivic.

"Mi gladovno stavkamo, oni pa nam dajo nekaj denarja. Nato še nekaj dni stavkamo in dobimo še nekaj rubljev. Ne vemo pa, od kod pride denar," je obupano taktiko opisal delavec Andrej Žukov, ki je dejal, da jih od stavke ne bo odvrnil niti obisk policistov na njihovih domovih. "Navajeni smo zamud z izplačili, a samo zahtevamo, kar nam pripada, nič več," dodaja Žukov. Mesečna plača v jeklarni je bila 9.000 rubljev (220 evrov).

Lovke vlade sežejo povsod
Ekonomisti opozarjajo, da je takšna vladna taktika začasnega "gašenja ognja" kratkovidna, saj bo dolgoročno le poglobila težave Rusije, sploh če bo padla cena nafte. "Država pod svoje okrilje jemlje vse več tovarn, industrij, celotnih sektorjev. Dokler bo vlada imela moč, bo to lahko peljala, a nenadoma bo ta mehurček počil. Učinkovitost ruske industrije se ne veča, tekmovalnosti ni," opozarja tajkun Vladimir Potanin, četrti najbogatejši ruski človek, ki je obogatel s prodajo kovin.

V provinci Sverdlovsk je še 50 podjetij na robu propada, kar pomeni, da bi se na cesti lahko znašlo več tisoč novih ljudi. Novih vlaganj namreč ti obrati niso dočakali, vse od konca sovjetskega gospodarskega načrtovanja pa se borijo, da bi prišli na zeleno vejo. "Lastniki nimajo nikakršne vizije razvoja, ne poznajo posla, zanašajo se le na vladno pomoč," je dejal guverner Sverdlovska Jevgenij Kujvašev, ki je pozval k uvedbi nove politike, ki bi industrijo modernizirala, da bi lahko ostala konkurenčna.