"Glasovanja ne bo," je napovedal pravosodni minister Alberto Ruiz-Callardon le nekaj trenutkov po tem, ko je katalonski predsednik Artur Mas oznanil, da so politične stranke v najbogatejši španski pokrajini dosegle okvirni dogovor o referendumu za neodvisnost in za datum izvedbe določile 9. november.

Katalonci so poleg datuma referenduma dosegli tudi dogovor o dveh vprašanjih. V primeru glasovanja bo tako volivce na glasovnicah čakalo vprašanje, ali se strinjajo, da Katalonija postane država, in v primeru pritrdilnega odgovora še vprašanje, ali želijo, da postane neodvisna država.

Mas je poudaril, da gre za okvirni dogovor, ki še vedno potrebuje uradno potrditev političnih strank.

Tako vladajoči konservativci iz ljudske stranke kot opozicijski socialisti so že dalj časa jasni v svojem nasprotovanju referendumu o neodvisnosti Katalonije.

Španska vlada je referendum o neodvisnosti označila za neustavnega in napovedala, da ga bo preprečila po pravni poti.

Katalonci razdeljeni
Glede na javnomnenjske ankete Katalonci nimajo jasnega stališča glede prihodnosti svoje pokrajine, saj jih nekako polovica podpira neodvisnost, druga polovica pa je proti.

Katalonija že uživa določeno mero avtonomije, a gospodarska kriza, ki je močno prizadela Španijo, je podžgala katalonske nacionaliste, ki bi radi več denarja zadržali v pokrajini in ne namenjali državni blagajni v Madridu.

Korenine katalonskih separatističnih teženj v svoji sedanji obliki segajo v obdobje diktature generala Francisca Franca med letoma 1939 in 1975, ko je španski diktator pokrajini odvzel nekatere pristojnosti, ki jih je Katalonija pridobila v času druge španske republike med letoma 1931 in 1936. Med drugim je fašistični diktator prepovedal katalonski jezik.

Po Francovi smrti leta 1975 je španska vlada Kataloniji podelila avtonomijo na področjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje.