Medvedjev je v odprtem pismu odločno nastopil proti Juščenku in njegovo administracijo obtožil protiruskega delovanja, kar je po razpadu Sovjetske zveze po njegovem mnenju povzročilo najhujšo krizo v odnosih med državama.

Zaradi napetih odnosv se je Medvedjev odločil, da v Kijev ne bo poslal novega ruskega veleposlanika, potem ko veleposlaništvo v ukrajinski prestolnici zapušča nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin.

V pismu je ruski predsednik ukrajinskega kolega obtožil, da se ne zmeni za "načela prijateljstva in partnerstva z Rusijo". Spremembe v odnosih med Moskvo in Kijevom so nastale po oranžni revoluciji leta 2004, ko je na oblast prišel prozahodni Juščenko, ki je na volitvah premagal prorusko usmerjenega Viktorja Janukoviča.

Odhodu proruske elite z oblasti je sledila še odločitev Juščenka, da Ukrajina stopi na pot približevanja članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato, kar je močno ujezilo Rusijo, ki si ne želi sil severnoatlantskega zavezništva na svojih mejah.

Z novim vodstvom v nove odnose
Januarja prihodnje leto bodo v Ukrajini potekale predsedniške volitve, na katerih naj bi se po pričakovanjih kandidati proevropskih sil pomerili z Rusiji naklonjenimi kandidati. Medvedjev je v pismu Juščenku v zvezi s tem izrazil upanje, da bo novo ukrajinsko politično vodstvo pripravljeno oblikovati odnose med narodoma, ki ustrezajo dejanskim pričakovanjem obojih.

Po javnomnenjskih anketah trenutno na predsedniških volitvah najbolje kaže Janukoviču, ki ga podpira 24 odstotokov vprašanih, na drugem mestu pa je premierka Julija Timošenko s 14 odstotki glasov. Z desetimi odstotki sledi nekdanji zunanji minister Arsenij Jacenjuk, medtem ko je Juščenko daleč zadaj s štirimi odstotki.

Odnosi ogrožajo oskrbo s plinom
Medvedjev je Juščenka obtožil, da z stopnjevanjem napetosti v odnosih med Moskvo in Kijevom ogroža oskrbo Evrope z ruskim plinom, ki večinoma teče po plinovodih, speljanih prek ukrajinskega ozemlja. V zadnjih treh letih je že dvakrat prišlo do resnih težav pri oskrbovanju evropskih porabnikov z ruskim plinom in EU je Moskvo obtožil uporabe energetskih virov kot politično orožje, kar pa v Moskvi zavračajo in s prstom kažejo na ukrajinsko vodstvo.