Hrvaška se je Črno goro leta 2008 dogovorila, da bosta sporno območje v zalivu Boke Kotorske, kjer zdaj velja začasni režim, rešili na Meddržavnem sodišču v Haagu. Postopek se še ni začel. V sredo sta se skupnemu energetskemu projektu s Hrvaško odpovedala ameriški Marathon Oil in avstrijski OMV, ki sta odstopila od hrvaškega projekta raziskovanja in črpanja nafte v Jadranskem morju zaradi nerešenega mejnega vprašanja s Črno goro. K odločitvi pa naj bi spodbudilo tudi dogajanje glede arbitražnega sporazuma.

"Z drugimi družbami bomo podpisali načrtovane sporazume. Vendar bo to pospešilo drugi javni natečaj, predvsem na račun velikega zanimanja za ta raziskovalna območja," je dejala predsednica hrvaške agencije za ogljikovodike Barbara Dorić.

Nekaj spornih mejnih območij je tudi med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, eno izmed njih prav tako ob kratki bosensko-hercegovski obali. V tem primeru Hrvaška ne bi šla na meddržavno sodišče, saj bi to verjetno upoštevalo zanje zdaj nesprejemljivi že sklenjeni dogovor med nekdanjima predsednikoma Franjem Tuđmanom in Alijo Izetbegovičem, pri katerem naj bi Tuđman preveč popustil. Spor dodatno zapleta načrtovana gradnja mostu na polotok Pelješac.

"Največji problem je, da se je Hrvaška enostransko odločila za postavitev mostu, saj še vedno ni določena meja na morju med BIH-om in Hrvaško," je opozoril svetovalec predsedstva BIH Amir Arnaut.

V nasprotju z željami v Piranskem zalivu Hrvaška pri meji s Srbijo na Donavi ne želi, da bi meja potekala po sredini reke. Mejo hočejo določiti na podlagi katastra, po katerem bi dobili več ozemlja. Komisija, ki je bila za reševanje spora oblikovana pred skoraj 15 leti, doslej ni dosegla posebnih rezultatov.

Ob izbruhu zadnje afere med Slovenijo in Hrvaško je srbski premier izrazil prepričanje, da se bosta Srbija in Hrvaška o meji dogovorili. Hkrati je Zagreb ostro pozval, naj se pri reševanju svojih mejnih sporov sklicuje na venomer enaka načela, ne pa glede na svoje interese, pri vsakem odprtem vprašanju na druga.