Raziskovalna območja na Jadranu še niso jasno določena. Foto: EPA
Raziskovalna območja na Jadranu še niso jasno določena. Foto: EPA
Hrvaška in Črna gora
Državi sta protokol o Prevlaki podpisali že leta 2002. Foto: EPA

Ob tem se reški Novi list sprašuje, ali bo spor glede meje ovira tudi za potencialne koncesionarje, ki so se prijavili na hrvaškem javnem razpisu. Časopis ob tem spomni, da sta Zagreb in Podgorica leta 2002 podpisala protokol o Prevlaki, s katerim so določili začasno črto razmejitve med državama v njunih ozemeljskih vodah, ki so v območju do 12 navtičnih milj od obale.

Diplomatsko preigravanje
Črna gora je prepričana, da meja poteka severneje. Leta 2011 so določili raziskovalna območja, ki so bila tudi v obcelinskem pasu. Hrvaška je poslala ugovor, a se je potem sklicevala na mednarodno pravo in je določila svoja raziskovalna območja do začasne črte, ki jih je letos tudi predstavila potencialnim koncesionarjem. Podgorica je nato po diplomatski poti opozorila, da gre za sporno območje.

Črnogorska vlada je prejšnji četrtek spremenila svojo odločitev, ko gre za raziskovalna območja v ozemeljskih vodah pri Prevlaki, ne pa tudi v obcelinskem pasu. Spremembo je ostro kritizirala opozicija v Črni gori, hrvaški premier Zoran Milanović pa je opozoril, da so območja v obcelinskem pasu v hrvaški lasti. Milanović je tudi povedal, da ni nikomur v interesu, da bi se prepirali, ker bi se lahko zgodilo, da bodo vlagatelji obupali.

Bo spor preplašil vlagatelje?
Hrvaški strokovnjak za energetiko Igor Dekanić je za reški časopis dejal, da bi bil spor med državama lahko ovira za vlagatelje. Ali bodo zaradi tega opustili posle v Jadranu, je odvisno od tega, ali bodo potencialni koncesionarji močne svetovne energetske družbe ali šibkejši vlagatelji. Na hrvaški razpis je prispelo šest ponudb, toda na ministrstvu za gospodarstvo imen niso želeli razkriti. Hrvaški mediji so potem ugibali o družbah, ki so se prijavile in so med drugim omenjali energetske velikane, kot so Exxon, Chevron in Total.

Večernji list neuradno poroča, da gre verjetno za ponudbe hrvaške Ine, italijanskega Enija, avstrijskega OMV-ja, ameriškega Marathon Oila ter MedOila, ki je podružnica škotskega podjetja Cairn Energy. Tudi za šesto družbo ugibajo, da verjetno ni iz Evrope.

Hrvaški diplomatski viri menijo, da bi bilo dobro, če bi Hrvaška in Črna gora dosegli dogovor glede koncesij, ne glede na spor o meji. Pojasnjujejo, da je treba vlagateljem zagotoviti pravno varnost, ki bo pomenila enake poslovne pogoje, ne glede na končno odločitev o meji, navaja časopis. Kot dodaja, so v Podgorici v ponedeljek izrazili pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o izkoriščanju virov v Jadranu. Obenem si želijo tudi dialoga glede angažmaja mednarodnih institucij za začetek postopka o končnem urejanju meje na morju.

Časpis izpostavlja, da je bilo tudi za nekdanjo hrvaško vlado, ki jo je vodil premier Ivo Sanader, sprejemljivo iskanje rešitve na Meddržavnem sodišču v Haagu, ker gre za cenejši postopek, kot je arbitraža. Medtem so znova začeli dvostranska pogajanja, ki za zdaj niso prinesla rešitev, ki bi zadovoljila obe strani.

"Kot je pokazal primer Slovenije, je reševanje spora o meji brez posredovanja tretje strani pogosto skorajda misija nemogoče," sklene časopis.

Tudi Slovenija je takoj po objavi hrvaškega razpisa za koncesije za raziskave nafte in plina opozorila na uporabo zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška narisala v javnem razpisu, in trdi, da gre za "enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško".