Manning naj bi bil istospolno usmerjen in mu je čustvene težave povzročala medtem že odpravljena politika ameriške vojske "ne sprašuj, ne govori".

V soboto je na sodišču mirno poslušal, ko so odvetniki govorili o njegovi istospolni usmerjenosti in notranjih bojih, povezanih s spolno identiteto. Prikazati so poskušali, da je Manning trpel zaradi čustvenih stisk, njegovi nadrejeni pa se na to niso primerno odzvali.

Manning je služil v času, ko je v ameriški vojski še veljala politika "ne sprašuj, ne govori". Ta je istospolno usmerjenim, ki so javno priznavali svojo spolno usmerjenost, prepovedovala služenje v ameriški vojski. Julija letos so to pravilo razveljavili.

Nekdanji računalniški strokovnjak v ameriški vojski Troy Bettencourt je v soboto pričal o ugotovitvah preiskovalcev, da je Manning na spletu ustvaril svoj alter ego, poimenovan Breanna Manning. Prav tako je opisal incidente, ki so se zgodili med novembrom 2009 in majem 2010, ko so Manninga aretirali. Manning je v tem času med drugim napadel nadrejenega, prevrnil mizo, uničil računalnik in se ob neki priložnosti zvil v krog.

Na vprašanje, ali so nadrejeni Manninga pustili na cedilu, je Bettencourt odgovoril: "Rad bi verjel, da bi, če bi bil jaz na poveljniškem mestu, ravnal drugače."

Spolna identiteta vplivala na duševno stanje
Odvetnik obrambe je posebno agentko ameriške vojske Toni Graham vprašal, ali je ob preiskavi Manningovih osebnih stvari naletela na kakršne koli informacije, ki bi nakazovale na težave pri spolni identiteti. Kot je dejala, se sicer spomni več stvari, povezanih s homoseksualnostjo in težavami pri spolni identiteti, a na ta vidik vojakovega življenja takrat ni bila osredotočena.

Odvetniki obrambe trdijo, da so vprašanja, povezana s spolno identiteto vojaka Manninga, pomembna, ker so vplivala na njegovo duševno stanje. Predstavili so tudi spletno pošto, ki jo je Manning aprila 2010 poslal nekemu višjemu častniku, v katero je vključil fotografijo sebe, oblečenega v žensko. Ob tem je zapisal, da njegove težave vplivajo na njegovo zmožnost za opravljanje dela.

Odvetniki obrambe so poudarili še, da velik del dokumentov, ki jih je objavil WikiLeaks, sploh ni bil strogo zaupne narave, ampak je bil na voljo na sto tisočim vladnim uslužbencem na mreži SIPRNet. Manningov nekdanji nadrejeni, kapetan Steven Lim, je pred sodiščem dejal, da strogo zaupnih dokumentov ne bi bilo mogoče najti na tej mreži.

V samici 23 ur na dan
23-letni Manning naj bi z vojaškega računalnika v Iraku snel na tisoče dokumentov in jih predal spletni strani WikiLeaks za objavo. Aretirali so ga maja 2010 v Iraku, od koder so ga poslali v oporišče marincev Quantico v Virginiji, kjer so ga zaprli v samico za 23 ur na dan in ga tudi slačili do golega, ker naj bi bil domnevno nagnjen k samomoru.

Če bo sodišče odločilo, da je kriv izdaje državnih skrivnosti, mu grozi dosmrtna ječa. Trenutno sicer potekajo zaslišanja, na podlagi katerih bodo odločili o začetku sodnega procesa. Zadnjo besedo o tem, ali se bo proces začel ali pa bo Manning dobil administrativno kazen oziroma morda celo doživel opustitev obtožnice, pa bo imel general Michael Linnington.