Na prvi dan sojenja zaradi vojnih zločinov je 24-letni Khadr, najmlajši zapornik v Guantanamu, priznal, da je odvrgel granato in smrtno ranil ameriškega vojaka ter ranil drugega. Priznal je še, da se je uril v vadiščih teroristične mreže Al Kaide, vohunil za ameriškimi konvoji ter izdeloval in nameščal bombe ob cestah, ki so bile namenjene ameriškim silam v Afganistanu.

"Njegovo priznanje postavlja na laž trditve nekaterih, da je Omar Khadr žrtev. Ni žrtev. Morilec je, ki ga obtožujejo njegove lastne besede," je po priznanju dejal glavni tožilec vojaškega sodišča John Murphy.

Ujet pri 15 letiih
Khadr, ki so ga težko ranjenega ujeli, zaprli in obtožili še kot 15-letnega najstnika, je v zameno za priznanje dosegel dogovor z ameriškimi vojaškimi oblastmi v Guantanamu. Obramba je neuspešno trdila, da je bil Khadr vojak-otrok, ki bi ga morali rehabilitirati, namesto da mu sodijo.

Podrobnosti dogovora niso znane, kanadski mediji pa ugibajo, da bo moral Khadr še eno leto preživeti v zloglasnem zaporu, nato pa bo lahko zaprosil za premestitev v kanadske zapore, kjer naj bi presedel še sedem let. V Kanadi se Khadra otepajo, čeprav je bil tam rojen. Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da gre za zadevo med Khadrom in ameriško vlado.

Kazen ne more biti višja od osmih let
Kazen bo določila vojaška porota sedmih ameriških oficirjev, ki pa ne more določiti višje kazni, kot je vsebovana v dogovoru, torej osem let. Lahko sprejme nižjo kazen, kar pa ni verjetno, saj bodo v postopku zaslišali vdovo pokojnega ameriškega vojaka in vojaka, ki je po napadu z bombo deloma oslepel. S priznanjem krivde se je Khadr odpovedal pravici do priziva na izrečeno kazen. Ob morebitni obsodbi bi bil obsojen na dosmrtno ječo.

Organizacije za človekove pravice trdijo, da je Khadrov primer najboljši dokaz vsega, kar je narobe s taboriščem Guantanamo na Kubi in vojno proti terorizmu na splošno. Če je vojna, potem je obtožba z umorom zoper mladoletnega fanta, ki je napadel in ubil sovražnega vojaka, precej majava, ob tem pa je dejanje storil kot mladoletnik. Khadra je v Afganistan zvlekel njegov oče, domnevni islamski skrajnež, ki so ga kmalu po sinovi aretaciji ubili v Pakistanu.

Priznanje kot rešitev pred nepoštenim sojenjem?
Khadr je po trditvah njegovega odvetnika Dennisa Edneyja krivdo priznal, ker ni imel drugega izhoda oziroma ker se je želel s priznanjem izogniti sojenju pred posebnim vojaškim sodiščem, kjer ne bi imel nobenih možnosti za uspeh zaradi nepoštenega sistema. Dodal je, da ni nobenega dokaza, ki povezuje Khadra s smrtjo ameriškega vojaka razen priznanja, izsiljenega med spornim zasliševanjem, ki ne bi bilo nikoli priznano pred kanadskim sodiščem. Ob tem se je še vprašal, zakaj so ZDA privolile, da mu pustijo vrnitev domov v Kanado, če je resnično terorist in morilec.

Peti obsojeni zapornik
ZDA so bile zaradi sojenja Khadru prva država po koncu druge svetovne vojne, ki je sodila kakšnemu mladoletniku zaradi vojnih zločinov. Khadr je drugi osumljenec, ki je priznal krivdo v času administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, čigar prizadevanja, da bi zaprl zapor v Guantanamu, zavira kongres. Khadr je tudi peti obsojeni zapornik od ustanovitve sodišča, namenjenega sojenju tujcem, ujetim zaradi obtožb o terorizmu po napadih na ZDA 11. septembra 2001.