V Kijevu sicer zavračajo obtožbe Moskve glede poskusa vdora na Krim, ki si ga je Rusija od nje pripojila leta 2014. Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Volodimir Jelšenko je Rusijo pozval, naj predstavi dokaze o poskusu vdora. "Če se je to res zgodilo, kje so dokazi? Izjave, slike, fotografije, videoposnetki, kar koli," je dejal novinarjem. "To so samo besede."
Nekaj ur kasneje je ruska obveščevalna služba FSB objavila video posnetek zaslišanja, na katerem domnevni agent ukrajinske vojaške obveščevalne službe Ridvan Sulemanov govori o tem, kako je izbral kraje, kjer bi podtaknil bombe na letališču in avtobusni postaji v krimski prestolnici Simferopol.
O razmerah je razpravljal Varnostni svet ZN-a, katerega nestalna članica je tudi Ukrajina. Jelšenko je izrazil upanje, da bo razprava Rusijo odvrnila od nesprejemljivih potez ter zmanjšala napetosti.
Jelšenko je še dejal, da Rusija zbira sile na dejanski meji med Krimom in Ukrajino. Tam naj bi namestila okoli 40.000 vojakov. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je trditve o pošiljanju ruske vojske zavrnil. "Namesto, da preštevajo naše vojake, bi morali končati konflikt" na vzhodu Ukrajine.
Čurkin: Status Krima ni pod vprašajem
Čurkin je še dejal, da status Krima ni pod vprašajem. Kot je dejal, se je polotok združil z Rusijo pred dvema letoma po referendumu, na katerem se je 93 odstotkov prebivalcev opredelilo za združitev z Rusijo.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je dejal, da Rusija ne izključuje možnosti prekinitve diplomatskih odnosov z Ukrajino, v kolikor ne bi bilo druge možnosti. Poudaril je, da si tega ne želi, a lahko predsednik Vladimir Putin izda tudi takšen odlok. Kot je pojasnil Medvedjev, so v preteklosti že obstajali primeri prekinitve diplomatskih odnosov. Ob tem je izpostavil primer rusko-gruzijske vojne avgusta 2008. "Končno odločitev ima v rokah predsednik, ki vodi zunanjo politiko Rusije," je poudaril.
Ruska Zvezna varnostna služba (FSB) oziroma obveščevalna agencija je v sredo sporočila, da je preprečila teroristični napad na Krimu, ki ga je, kot trdi, organizirala obveščevalna agencija ukrajinskega ministrstva za obrambo. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da Kijev "igra nevarno igro", ZDA in Evropo pa je pozval, naj vplivajo na Ukrajino, da ta spremeni svoje obnašanje.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je po zadnjih napetostih sprejel odločitev o najvišji, torej bojni pripravljenosti ob Krimu in na vzhodnem delu države, medtem ko so Rusi poostrili nadzor na Krimu in tja namestili svoj najnaprednejši protizračni obrambni sistem S-400 triumph, ki ga uporabljajo tudi v Siriji. Sistem lahko zasleduje okoli 300 ciljev in jih hkrati sestreli več deset na razdalji več sto kilometrov.
Tiskovna predstavnica zunanjepolitične predstavnice EU-ja Federice Mogherini je dejala, da trditve Rusije o napadu ukrajinskih obveščevalnih služb "niso potrjene", ob tem pa je ponovila obsodbo ruske nezakonite priključitve Krima in Sevastopola ter ponovila, da EU priključitve ne bo priznal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje