Po uradnih izidih je zdajšnji vršilec dolžnosti predsednika Goodluck Jonathan, za katerega naj bi glasovali predvsem volivci na krščanskem jugu države, dobil 22,5 milijonov glasov, njegov najresnejši tekmec, nekdanji vojaški voditelj Muhammadu Buhari, ki ga podpira pretežno muslimanski sever države, pa je prejel 12,2 milijona glasov. Za predsedniško mesto se je sicer potegovalo 20 kandidatov, med njimi pa je izbiralo 74 milijonov volilnih upravičencev.

Sever z nasiljem sprejema izide volitev
Ob znakih, da bo Jonathan zmagal že v 1. krogu, je na severu Nigerije v več zveznih državah izbruhnilo nasilje. Najhuje je v državi Kano, katere istoimensko glavno mesto je z dvema milijonoma prebivalcev drugo največje mesto v državi. Nigerijski Rdeči križ/polmesec je potrdil, da je v povolilnem nasilju umrlo večje število ljudi, natančnejše številke pa bodo uradniki podali po dodatnem preverjanju.

"Nemiri in težave so se pojavile v državah Kaduna, Katsina, Kano, Adamawa, Niger in Jigawa. Cerkve, mošeje in domovi so v plamenih," je sporočil predstavnik Rdečega križa/polmeseca Umar Mairiga. "Veliko ljudi je bilo ubitih, še vedno prihajajo začetna poročila, tako da še ne moremo oceniti števila žrtev. Naši prostovoljci so pripravljeni, da v mestih, kjer se bo položaj umiril, hitro priskočijo na pomoč," je še dodal Mairiga. Po njegovih podatkih je samo v eno vojašnico v Kaduni pribežalo več kot dva tisoč ljudi.

"Ni vredno prelivati krvi zaradi politike"
Zmagovalec volitev je že pozval državljane najštevilčnejše podsaharske afriške države k prekinitvi nasilja. "Politične ambicije nobenega človeka niso vredne prelivanja nigerijske krvi," je v čustvenem nagovoru dejal 53-letnik, ki izvira iz najjužnejše nigerijske zvezne države Bayelsa v delti reke Niger.

Pritožba v senci nasilja na severu
Iz severnih mest poročajo, da je za nasilje odgovorna mladina, ki podpira Buharija. Mladeniči oboroženi z mačetami in kiji hodijo po ulicah in preganjajo vse, ki niso videti kot avtohtoni prebivalci muslimanskega severa. V Kaduni so med drugim zažgali tudi hišo podpredsednika Namadija Samba, na ulicah pa ležijo trupla, v zraku pa odmeva prepevanje "Samo Buhari!". Buharijev Kongres za progresivni napredek je medtem že vložil uradno pritožbo na državni volilni komisiji.

Zakaj za zmago zadostuje samo 25 odstotkov glasov?
Če se izidi ne bodo bistveno spremenili, drugi krog predsedniških volitev ne bo potreben. Nigerijski volilni zakon namreč določa, da kandidat lahko zmaga že v prvem krogu, če prejme najmanj 25 odstotkov glasov v dveh tretjinah 36 nigerijskih zveznih držav. Kot kažejo trenutni izidi, je Jonathan 25-odstotni prag presegel v najmanj 24 zveznih državah, dvome porajajo le izidi v nekaterih državah, kjer je Jonathan prejel več kot 95 odstotkov glasov.

Volilna komisija bo preverila verodostojnost glasovnic
"Kjer je kandidat prejel 95 odstotkov glasov ali več, obstaja velika verjetnost, da so glasovi prirejeni. To me skrbi, saj se pojavljajo dvomi glede kredibilnosti volitev," je za agencijo AFP povedal Jibrin Ibrahim iz Centra za demokracijo in razvoj. Na potezi je zdaj nigerijska volilna komisija, ki mora preveriti verodostojnost glasovnic, in če bo večina njih nesporna, bo Jonathan, ki je postal predsednik države lani po smrti predsednika Umaruja Yar'Adua, postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Nigerije, ki bo za štiriletni mandati zaprisegel 29. maja.

Iz volilnega štaba Goodlucka Jonathana so sporočili, da izidov ne bodo komentirali, dokler jih volilna komisija ne bo uradno razglasila, kar naj bi se zgodilo v ponedeljek popoldne. Predsednik Jonathan je pred volitvami večkrat zagotovil, da bodo te svobodne in pravične. Z volitvami je bil zadovoljen tudi vodja opazovalne misije Evropske unije za volitve v Nigeriji, evropski poslanec Lojze Peterle, ki je dejal, da je Nigerija dokazala, da je sposobna izpeljati verodostojne volitve.

Vodja opazovalne misije Afriške unije, nekdanji ganski predsednik John Kufuor, je dejal, da bo potek volitev dal močno sporočilo vsej celini. "Če bo Nigerija volitve izpeljala pravilno, bo to odličen vzor za druge državena območju, svetu pa bo pokazala, da lahko sama učinkovito izpelje vse volilne postopke. Če pa bo šlo kaj narobe, bi lahko to imelo širše negativne posledice." Celotni volilni proces v Nigeriji je tako veljal za pomemben preizkus demokracije v državi, veliko pa je bilo tudi zanimanje mednarodne javnosti.

Volitve potekale razmeroma mirno
V soboto, pred odprtjem volišč, sta na sedežu krajevne volilne komisije v mestu Maiduguri na severovzhodu države odjeknili dve eksploziji, zato so se oblasti bale nasilja, a je preostanek volitev potekal razmeroma mirno. Tuji mediji ob tem poročajo, da v državi prevladuje občutek olajšanja in slavja, da so volitve, v nasprotju s prejšnjimi leti, potekale brez večjih incidentov.

Ob pričakovanju objave rezultatov s severa Nigerije danes poročajo o novih nemirih, ki so izbruhnili v Kaduni in mestu Kano. Privrženci Buhare naj bi na ulicah zažigali gume in metali kamenje na policiste in vojake, prišlo pa naj bi tudi do streljanja.

Nigerija živi od nafte in plina
Nigerija ima 154,7 milijona prebivalcev, ki se delijo na okoli 250 etničnih in jezikovnih skupin. Nafta in plin predstavljata 90 odstotkov nigerijskega izvoza. Okoli 60 odstotkov prebivalstva še vedno živi od kmetovanja, revščina pa je zelo razširjena. Za državo je značilno sporadično nasilje med kristjani in muslimanskimi skupinami v osrednjem delu države. V delti Nigra na jugovzhodu države, kjer domuje naftna industrija, pa se poleg tega vrstijo napadi na cilje tujih naftnih družb, s katerimi skušajo skrajneži izsiliti večji delež denarja od nafte.