Kot sporočajo ukrajinski vojaški viri, je bil najmanj en vojak ubit blizu mesta Slavjansk, ki je pod nadzorom upornikov, poroča BBC. Nekateri drugi mediji poročajo o treh smrtnih žrtvah med ukrajinskimi vojaki.

O spopadih se poroča tudi iz Kramatorska in v oporišču ukrajinske vojske blizu Slavjanska. O žrtvah teh spopadov sicer ni poročil. Poveljnik separatistov v Kramatorsku je zanikal, da so prekinili premirje, in dejal, da so njegove enote zgolj branile mesto.

Obrambno ministrstvo medtem sporoča, da je do spopadov prišlo tudi v regijah Doneck in Lugansk, in da je vojska prevzela nadzor nad nadzorno točko pred Slavjanskom.

Eni uporniki za premirje, drugi proti
Eden izmed voditeljev samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Borodaj je dejal, da bodo premirje, ki naj bi trajalo do ponedeljka zvečer, spoštovali. Dva druga poveljnika, Pavlo Gubarev in Igor Girkin, pa po poročanju tamkajšnjih medijev premirje zavračata.

Porošenko je sporočilo o še tridnevnem nenapadanju objavil na svoji spletni strani, ko se je vrnil iz Bruslja, kjer je v petek podpisal sporazum o krepitvi političnih in gospodarskih vezi z EU-jem. Pridružitveni sporazum z EU-jem so podpisali Porošenko, gruzijski premier Irakli Garibašvili in moldavski premier Iurie Leanca, ki so izrazili navdušenje nad "zgodovinskim podpisom" in upanje, da bodo njihove države nekoč postale članice evropske družine.

Premirje za izvedbo mirovnega načrta
Porošenko je teden dni dolgo premirje v petek podaljšal do ponedeljka v upanju na napredek pri realizaciji njegovega mirovnega načrta v 15 točkah, ki ga je predstavil 20. junija. Načrt vključuje decentralizacijo oblasti in izvedbo predčasnih lokalnih in parlamentarnih volitev. Predlaga tudi 10-kilometrski t. i. varovalni pas na ukrajinsko-ruski meji in varen koridor, po katerem bi lahko proruski separatisti zapustili območja konflikta.

Izpustili opazovalce Ovseja
Premirje je podaljšano skladno z rokom, ki ga je EU postavil upornikom za oblikovanje mehanizma za nadzor premirja, vrnitev mejnih nadzornih točk pod pristojnost Kijeva ter osvoboditev talcev, med njimi štirih članov opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Podaljšano premirje velja do 22. ure po krajevnem času 30. junija.

Proruski separatisti so se v petek pogovarjali z mirovnimi posredniki, med katerimi je bil tudi nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ruski veleposlanik v Ukrajini in predstavnik Ovseja. Separatisti so med drugim izpustili štiri mednarodne opazovalce, ki so jih ugrabili pred mesecem dni.

Rusiji pretijo nove sankcije
Zahod Rusiji grozi z novimi, ostrejšimi sankcijami proti celotnim sektorjem ruskega gospodarstva, če se ne spremeni politika Moskve do Ukrajine, predvsem njena domnevna podpora proruskim separatistom. Voditelji EU-ja so dali Kremlju v petek še tri dodatne dni časa, da podpre mirovni načrt ukrajinske vlade, ali pa bo deležna novih sankcij.

Do zdaj so ZDA in EU sprejeli sankcije proti določenim fizičnim in pravnim osebam, ostrejše gospodarske sankcije pa bi lahko prizadele rusko gospodarstvo v času, ko rast v tej državi že tako pada. Ruska centralna banka je namreč prejšnji teden sporočila, da se bo gospodarska rast države letos upočasnila na 0,4 odstotka.

Ruski gospodarski minister Aleksej Uljukajev je dejal, da bi lahko imele nove sankcije velik vpliv na rusko gospodarstvo, ki že tako stagnira. Za rusko televizijo Rosija je Uljukajev dejal, da je Rusija pripravila tri morebitne scenarije v primeru ostrejših gospodarskih sankcij. Najboljši scenarij predvideva sankcije na luksuzne izdelke, kaviar, krzno in podobno. Najslabši scenarij pa po besedah ministra zajema celotne sektorje, na primer kovine, gnojila, nafto, plin.

V najhujšem primeru bi stopnje gospodarske rasti "drastično padle", je dejal Uljukajev. "Padejo stopnje investicij, prihodki se zmanjšajo, inflacija raste, državne rezerve se krčijo," je razložil gospodarski minister, a obenem zatrdil, da lahko rusko gospodarstvo takšno stanje preživi.

Najmanj 420 mrtvih
Po podatkih Združenih narodov je od sredine aprila letos v spopadih na vzhodu Ukrajine umrlo 420 ljudi. Po odstavitvi ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča so v Kijevu vzpostavili začasno vodstvo, prebivalci Krimskega polotoka pa so na referendumu izglasovali priključitev Ruski federaciji. Kmalu potem je vodstvo proruskih separatistov na vzhodu države razglasilo samostojni regiji Doneck in Lugansk.