Čeprav Američane pretežno zanimata le gospodarstvo in zdravstvena reforma, bo precejšen del tedna Obama posvetil svetovnim vprašanjem. Teden mednarodnega udejstvovanja se je za predsednika Obamo začel s sodelovanjem na vrhu o podnebnih spremembah in srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Obama je pozval obe strani, naj razumno pristopita k reševanju dolgoletnega konflikta, k dejavni udeležbi in konkretnim korakom pa je pozval tudi vse arabske države. Ob tem je Izrael pozval, naj se vzdrži aktivnosti na področju nadaljevanja širjenja naselbin.

V svojih do zdaj najbolj neposrednih prizadevanjih za ponovna pogajanja je Obama napovedal, da se bo prihodnji teden njegov posebni pogajalec George Mithcell znova srečal z izraelskimi in palestinskimi pogajalci.

Sreda bo namenjena govoru v Generalni skupščini Združenih narodov, v sredo zvečer pa bo Obama pripravil tradicionalni sprejem za udeležence Generalne skupščine. V četrtek se bo s svojimi kolegi iz skupine G20 preselil v Pittsburgh, kjer bodo voditelji 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev razpravljali o reševanju svetovne gospodarske krize.

Obama kljub nekaterim dvomom priljubljen
Obama trenutno uživa zelo visoko priljubljenost v tujini, čeprav nekatere njegove sporne odločitve, med njimi povečanje števila vojakov, ki bi se v Afganistanu bojevali z Al Kaido in s talibani, po svetu niso sprejete z odobravanjem. Številne evropske zaveznice ZDA se bojijo tudi, da predsedniku Obami ne bo uspelo izpeljati vseh obljub, ki jih je dal pred volitvami, najbolj jih skrbi sodelovanje na področju globalnega segrevanja ozračja in podnebnih sprememb.

Obama spreminja odnos do Združenih narodov
Splošna razprava v Generalni skupščini bo prvi nastop predsednika Obame pred tem svetovnim akterjem. Obamova administracija se je odločila za nov pristop do Združenih narodov, ki bo temeljil na sodelovanju in priznavanju večje vloge mednarodni organizaciji, kar je oster odstop od politike predhodnika Georgea Busha, ki mednarodni organizaciji ni pripisoval velike vloge.

"Naša agenda je zelo ambiciozna," je povedala ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in dodala, da so Združeni narodi pomembna ustanova, ki ima zelo velik pomen za mednarodno skupnost. "Združeni narodi niso le diplomatski debatni krožek, ampak gre za institucijo, ki v reševanju svetovnih težav združuje praktično vse države sveta," je še dodala Clintonova.

Spremenjen odnos Obamove administracije do ZN-a se kaže tudi v tem, da bo prvič v zgodovini ameriški predsednik sam vodil zasedanje Varnostnega sveta ZN-a, kjer bodo razpravljali o jedrski razorožitvi. "Prioriteta Obamove administracije je, da dejansko posluša druge države, kaj imajo za povedati," je za CNN povedal Peter Yeo, vodja kampanje za boljši svet, ki se zavzema za boljše sodelovanje med ZDA in Združenimi narodi, in dodal, da nova ameriška administracija manj grozi in se raje obrača k pogajanjem in diplomaciji.

Številna dvostranska srečanja, tudi z Rusom
Ob robu zasedanja Generalne skupščine se bo Obama srečal tudi z novim japonskim premierjem Jukio Hatojamo, s kitajskim predsednikom Hu Džintaom in z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. ZDA si prizadevajo, da bi dobile kitajsko in rusko podporo za morebitne nove sankcije proti Iranu, ki se noče odpovedati svojemu jedrskemu programu. Nekateri analitiki celo navajajo, da je bila ameriška odločitev, da v Evropi ne bodo postavili protiraketnega ščita, želja, da bi se otoplili odnosi med Washingtonom in Moskvo.

Beseda bo tekla tudi o Afganistanu
Visoko na programu v Obamovem tednu mednarodnega sodelovanja bo seveda tudi Afganistan, predvsem po opozorilu ameriškega generala Stanleyja McChrystala, da bodo Američani potrebovali nove okrepitve v Afganistanu, sicer se lahko osemletna vojna konča katastrofalno. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je povedal, da podpira navedbe generala McChrystala, zdaj pa se morajo ZDA in njihove zaveznice odločiti, kaj jim je storiti, da se McChrystalove napovedi ne bodo uresničile. ZDA imajo v Afganistanu trenutno že 62.000 vojakov, Nato in zaveznice prispevajo 35.000 vojakov, Pentagon pa je napovedal, da bodo do konca leta v to nemirno državo poslali še najmanj 6.000 vojakov.