Iz Aten tako prihajajo opisi kaotičnih prizorov, ko obupane stranke hodijo od lekarne do lekarne, iščoč življenjsko potrebna zdravila na recept. Obupani, besni in pogosto agresivni bolniki verbalno napadajo lekarnarje in skušajo od njih izsiliti zdravila, ki jih nimajo.

V grških lekarnah primanjkuje že na stotine zdravil, stanje pa se po navedbah grškega teklesa za nadzor zdravil samo še slabša.
"Družbe ustavljajo dobavo, ker Grčija zanje ni dobičkonosna in ker jih skrbi, da bodo trgovci njihove izdelke preprodali in izvozili v druge, bogatejše države, saj ima Grčija najnižje cene zdravil v Evropi," je za Guardian povedal Yannis Tountas, predsednik prej omenjenega telesa.

Brez krvodajalskih zalog
Vlada je sestavila seznam več kot 50 farmacevtskih družb (med njimi Pfizer, Roche, Sanofi in GlaxoSmithKline), ki jih zaradi nizkih cen v državi obtožuje ustave dobave zalog. Med približno 200 zdravili, ki so že skoraj pošla, so zdravila za zdravljenje artritisa, hepatitisa C, zvišanega krvnega tlaka in povišanega holesterola, pa antipsihotiki, antibiotiki, anestetiki in zdravila za črevesne bolezni.

Grčijo je medtem prizadela še napoved švicarskega Rdečega križa, da krči svoje krvodajalske zaloge, ker država ni pravočasno plačala računov.

Grški skladi za zdravstveno zavarovanje in bolnišnice farmacevtskim družbam od leta 2001 dolgujejo slabi dve milijardi evrov, zato nekatere farmacevtske družbe javno priznavajo, da so uvajajo skrajne ukrepe: prenehajo pošiljati zdravila.