Sporazum naj bi omejil ogrevanje ozračja občutno pod dve stopinji Celzija. Kljub načrtu, da morajo dogovor skleniti še danes, pa vrsta ključnih izzivov, kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, ostaja nedorečenih, tudi finančna vprašanja.

Napredek v novem osnutku - BBC poroča, da ima le 27 strani - je ambicioznejši dolgoročni cilj. Skoraj 200 držav naj bi se z njim zavezalo, da bodo omejile ogrevanje ozračja na občutno manj kot dve stopinji Celzija, prizadevale naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Ta cilj je zagovarjala skupina okrog sto držav z Evropsko unijo na čelu, z več afriškimi in tihomorskimi, in tudi z ZDA.

Brez konkretnosti
Po drugi strani pa ni jasno opredeljena pot do tega cilja in ni trdnih zavez glede skupnega znižanja izpustov. Vrh izpustov naj bi dosegli čim prej, ni pa določeno niti leto niti konkreten delež znižanja izpustov. Za EU je ključno, kako bo zagotovljena preglednost zniževanja izpustov na nacionalni ravni po pregledni in primerljivi metodologiji, pa tudi, da bodo obveznosti enakomerneje porazdeljene med razvite države in države v razvoju.

Vrsto členov si je tudi na nočnih pogajanjih EU prizadeval spremeniti. Unija je kritična, da v besedilu niso omenjeni naraščajoči izpusti iz letalstva in pomorstva. Tudi predsedujoči, francoski zunanji minister Laurent Fabius je priznal, da osnutek pušča odprta ključna vprašanja. "V oklepajih so še rešitve za najbolj zapletena vprašanja, in sicer financiranja podnebnih ukrepov, različne obravnave razvitih in držav v razvoju ter ambicioznosti, in za te ni druge poti, kot da jih obravnavamo v sklepnih pogajanjih v svežnju," pravi Fabius. Takšnih "oklepajev" je še okoli 50, kar je velik napredek glede 900, kolikor jih je bilo v soboto, poroča BBC.

Nedorečene ostajajo tudi zahteve najbolj ranljivih držav po upoštevanju škode in izgub zaradi podnebnih sprememb. Na podlagi nočnih usklajevanj bo Fabius pripravil novo, kot pravi, končno besedilo sporazuma. "Želimo ga, zelo blizu smo in naša odgovornost je, da najdemo skupni jezik," poudarja.

Uradno rok za dogovor ostaja danes popoldne, še poroča Erika Štular, BBC pa poroča, da obstaja možnost, da bo dogovor preložen na soboto. Po poročanju Reutersa naj bi predstavniki držav končni osnutek dobili šele v soboto zjutraj. Fabius je že sporočil, da je konferenca podaljšana za en dan in bo trajala še v soboto. Kakršen koli dogovor, dosežen v Parizu, bo začel veljati leta 2020, še poroča BBC.

Takrat se izteče Kjotski protokol, ki naj bi ga nadomestil novi globalni sporazum. Kjotski protokol je k zmanjšanju izpustov zavezoval le razvite države, ZDA pa ga niso ratificirale, kar naj bi jim to škodovalo pri konkurenčnosti v odnosu na veliko tekmico Kitajsko.