Lani je bilo po svetu 13.826 smrtnih žrtev terorizma, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2018 in pomeni nadaljnji letni padec žrtev terorizma po vrhuncu v letu 2014, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kaže indeks svetovnega terorizma, ki ga objavlja avstralski Inštitut za ekonomijo in mir (IEP).

Medtem pa je v Severni Ameriki, Zahodni Evropi in Oceaniji število smrtnih žrtev skrajno desnega terorizma od leta 2014 naraslo za 250 odstotkov in je lani zahtevalo 89 življenj.

Avstralski inštitut ob tem poudarja, da glavno gonilo terorizma ostajajo spopadi, saj je lani kar 96 odstotkov vseh žrtev terorizma umrlo v državah, kjer so spopadi.

Največji upad smrtnih žrtev terorizma se je lani zgodil v Afganistanu in Nigeriji, a sta hkrati to tudi edini državi, kjer je v terorističnih napadih umrlo več kot tisoč ljudi.

Kljub upadu svetovnega terorizma ostaja terorizem pomembna in resna grožnja v več državah. Razmere se še posebej slabšajo v Burkina Fasu, Šrilanki, Mozambiku, Maliju in Nigru.

Izvršni direktor IEP-a Steve Killelea opozarja, da opažajo nastanek novih terorističnih groženj. Pri tem je navedel porast skrajne desnice na Zahodu in poslabšanje razmer v Sahelu, kjer so dejavne džihadistične skupine, povezane s t. i. Islamsko državo in Al Kaido.

Lani so bili talibani še vedno najbolj "smrtonosna teroristična skupina na svetu", medtem ko se je moč džihadistične skupine Islamska država še naprej zmanjševala. Lani je bila prvič od nastanka odgovorna za manj kot tisoč smrti. Njene podružnice medtem ostajajo dejavne v podsaharski Afriki.

Indeks kaže realno težnjo po zmanjšanju terorističnih dejanj. Število njegovih žrtev se je lani zmanjšalo v 103 državah, kar je največ od začetka objave indeksa pred osmimi leti. V 63 državah se je lani zgodil vsaj en teroristični napad, kar je najmanj po letu 2013, vendar terorizem ostaja resna in pomembna grožnja v številnih državah.

Na inštitutu še poudarjajo, da podatki kažejo, da je letos od izbruha pandemije covida-19 upadlo število terorističnih incidentov in smrtnih žrtev, da pa bodo zdravstvene razmere verjetno postale nov izziv v boju proti terorizmu. Razširjen upad gospodarstva bo namreč verjetno povečal politično nestabilnost in nasilje, ocenjujejo.