Položaj bo zasedel Walter Rosenkranz, sicer odvetnik, dolgoletni poslanec in nekdanji predsedniški kandidat.

Za Rosenkranza je glasovalo 100 od 183 poslancev in poslank, pri čemer jih je le 162 oddalo veljavne glasove. Rosenkranz je tako postal prvi predsednik parlamenta iz vrst FPÖ-ja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Odhajajoči predsednik parlamenta Wolfgang Sobotka je na zasedanju dejal, da zapušča svoj položaj "ne z melanholijo, ampak z veliko hvaležnostjo", ter opozoril na slabitev liberalne demokracije v državi in ponovni vzpon antisemitizma.

Stranko ustanovili nekdanji nacisti

Vodja FPÖ-ja, stranke, ki so jo v petdesetih letih 20. stoletja ustanovili nekdanji SS-ovci in drugi nacisti, Herbert Kickl pa je pohvalil Rosenkranza za njegovo "zvestobo demokraciji, ustavi in vladavini prava".

Do izbire Rosenkranza za predsednika parlamenta je sicer kritična judovska skupnost v državi, ki opozarja, da se je v preteklosti poklonil nacističnim zločincem. Rosenkranz je bil deležen kritik tudi zaradi članstva v skrajno desni študentski skupini, znani po pangermanskem nacionalizmu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na parlamentarnih volitvah v Avstriji konec septembra so slavili svobodnjaki, ki imajo v 183-članskem parlamentu 57 sedežev. Ljudska stranka (ÖVP) jih ima 51, socialdemokrati (SPÖ) 41, liberalni Neos 18, Zeleni pa 16.

Kljub zmagi svobodnjakov na volitvah je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen mandat za sestavo vlade v torek podelil vodji ÖVP-ja Karlu Nehammerju, saj FPÖ ni našel koalicijskega partnerja.

V petek bo ljudska stranka začela koalicijska pogajanja s socialdemokrati. Nehammer je sicer nakazal odprtost za tristrankarsko koalicijo in se bo v petek srečal tudi z vodji Neosa in Zelenih.