Dogovorila sta za vzpostavitev skupne delovne skupine za obravnavo tega vprašanja, ki jo bo vodil Eulex. Razprava o katastrih pa se bo še nadaljevala s ciljem podrobnejše opredelitve okvirnega sporazuma, katerega namen je zagotavljati točnejše informacije o katastru in s tem pravice lastnikov, so še sporočili na strani EU-ja, v imenu katerega pri dialogu sodeluje Robert Cooper.

Vodja delegacije iz Prištine, podpredsednica kosovske vlade Edita Tahiri, meni, da je bil dosežen "izjemen napredek" glede vračanja matičnih knjig in tudi o katastrskih vprašanjih. Pojasnila je, da so se dogovorili za vračanje kopij, saj je taka tudi ureditev Srbije s Slovenijo, Hrvaško in Makedonijo.

Vodja srbske delegacije, politični direktor srbskega zunanjega ministrstva Borislav Stefanović, pa je dejal, da je "določen napredek" glede matičnih knjig in katastrov le en element procesa, ki je dvostranski in kompleksen, ter da bosta morali obe strani napraviti nekatere korake, da bodo lahko na koncu vsakomur zagotovljene pravice.

Obe državi si želita v Unijo
Tahirijeva je še povedala, da je v imenu svobode gibanja, ki je eno osnovnih načel EU-ja, odprla tudi vprašanje priznavanja kosovskih potnih listov, diplom in registrskih tablic avtomobilov. "Pri predlaganju rešitev sem osredotočena na evropske pristope in načela. Verjamem, da je lahko to skupni temelj, saj je cilj obeh držav, Kosova in Srbije, da postaneta del Unije," je poudarila.

V povezavi s temama, odprtima v drugem krogu pogovorov, to sta energija in telekomunikacije, pa je Tahirijeva ocenila, da je bilo doseženega nekaj napredka, a da bo treba o tem še govoriti na naslednjih sestankih. Podobno meni tudi vodja srbske delegacije.

Kot dobro novico je Tahirijeva izpostavila obisk visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Catherine Ashton med dialogom, češ da je ta zagotovila, da je prihodnost Kosova v EU-ju. Stefanović pa je dejal, da je Ashtonova pozdravila dialog in skupna prizadevanja za rešitev problemov.

Nasprotna stališča ne ovirajo dogovorov
Srbija je po Stefanovićevih besedah od kosovske strani sicer pričakovala več glede carinskih pečatov in telekomunikacij, a to po njegovih navedbah ne pomeni, da ni mogoč dogovor na naslednjih sestankih. Stefanović je še poudaril, da je za ta proces specifično, da vsaka tema "prinaša veliko političnih in tehničnih problemov, ki se jih je treba lotiti z veliko razumevanja in potrpljenja", saj desetletnih nesoglasij ni mogoče rešiti na dveh ali treh sestankih. Izpostavil je tudi, da ni res, da zaradi vztrajanja Srbije, da ne bo priznala Kosova, noben dogovor med stranema ni mogoč, češ da ni potrebno podpisovanje dokumentov, ki bi imeli kakršen koli značaj državnosti Kosova.

Stefanović je tudi poudaril, da je vprašanje severa Kosova "zelo pomembno in zelo občutljivo" ter da predstavlja ključ za reševanje kosovskega problema. "Realnost je taka, da imamo različno stališče o statusu Kosova, a to ne pomeni, da se moramo prepričevati, da je le naša realnost edina prava. Če bi to poskušali v tem dialogu, ne bi prišli daleč," je še dejal vodja srbske delegacije. "Za nas je vprašanje statusa Kosova zelo jasno: Kosovo je del Srbije," je poudaril Stefanović. "A to ne pomeni, da kosovska stran nima pravice do svojega mišljenja, ki je poznano, in da se ne moremo dogovoriti o drugih vprašanjih," je sklenil.

Tretji krog dialoga Srbije in Kosova bo sredi aprila.