"Teorije zarot Roberta F. Kennedyja ml.", "Robert F. Kennedy ml. je namigoval, da kemikalije v vodi vplivajo na spolno usmerjenost otrok", "Kako se je novinarska večerja Roberta F. Kennedyja sprevrgla v tekmo kričanja in prdenja", "Moje obžalovanje glede debatiranja z Robertom F. Kennedyjem ml.", "Robert F. Kennedy ml. preizkuša zarotniški apetit demokratov", "Predsedniška kandidatura RFK-ja mlajšega sramoti družinsko ime Kennedyjev".

Vsi naslovi so iz zadnjega meseca in večina jih zavzema skrajno kritičen ton do najbolj nekonvencionalnega predsedniškega kandidata v tekmi za predsedniški stolček leta 2024.

Ne mediji ne demokrati, še celo njegova lastna družina nikdar niso zares vedeli, kako popredalčkati 69-letnega Kennedyja mlajšega.

"Podprla bom predsednika Bidna," se je opredelila njegova sestra Rory Kennedy. "Podprl bom predsednika Bidna," je napovedal njegov bratranec Patrick Kennedy, nekdanji kongresnik. Podpornike ima na skrajni desnici, kot sta Tucker Carlson in Steve Bannon, pa tudi med liberalci na obrobju, kot sta Matt Taibbi in Max Blumenthal.

Kennedyjev oče, umorjeni senator in predsedniški kandidat Robert F. Kennedy, in njegov stric, umorjeni predsednik ZDA John F. Kennedy, sta bila precej bolj "sprejemljiva" za splošno ameriško javnost, rodbina Kennedy pa, čeprav ne brez škandalov, najbližje temu, kar so ZDA prišle aristokraciji.

RFK mlajši je bil star 14 let, ko je bil na njegovega očeta izveden atentat. Ko je izvedel za streljanje, je poletel iz internata v Marylandu v Los Angeles in bil ob očetu, ko je umrl, na pogrebu nosil njegovo krsto in bral odlomke iz njegovih političnih govorov.

Mladost zaznamovana z mamili in uporništvom

Kasneje je prešel dokaj klasično uporniško fazo fanta, ki se je rodil s srebrno žlico v ustih, a tudi fanta, ki je premlad in pod žarometi javnosti izgubil očeta.

Zaradi uživanja mamil so ga izključili iz dveh internatov, pri 16 letih pa ga z bratrancem Bobbyjem Shriverjem aretirali zaradi posedovanja marihuane. Na Harvardu je diplomiral iz zgodovine in literature, nato pa šolanje nadaljeval na Londonski ekonomski šoli in pravni fakulteti v Virginiji.

V 80. letih je začel delati v New Yorku kot odvetnik, a njegove težave z mamili so mu sledile tudi tja in leta 1983 je bil obsojen zaradi posedovanja heroina in šel na odvajanje. V svojem govoru ob napovedi kandidature se je pošalil: "Imel sem divjo mladost, ki je trajala do mojih zgodnjih 60. let."

Po aretaciji zaradi heroina je bil čist 25 let, do leta 2014, ko je po operaciji postal zasvojen s protibolečinskimi tabletami. Zdaj se redno udeležuje sestankov anonimnih zasvojencev, tudi med kampanjo.

Brez ambicij za politični položaj

V nasprotju s strici in očetom ga politika in politični položaji dolgo niso zanimali – še več, ko se je specializiral za okoljsko pravo, je pogosto bil srdite bitke proti politikom in ni skrival svojega prezira do politikov obeh polov – tako do tistih konservativnejših, ki zanikajo globalno segrevanje in razprodajajo ameriško divjino korporacijam, kot tudi kvaziliberalnejših, ki to počnejo … no, subtilneje.

Kennedy mlajši je danes primarno znan kot a) okoljski odvetnik in okoljski aktivist ter b) teoretik zarot. Kot prvi je bil resnično na čelu nekaterih največjih bojev za naravo, za obnovljive vire energije, za revne in staroselske skupnosti, proti naftnim podjetjem, proti jedrski energiji in proti onesnaževanju industrije, pri čemer je vložil nešteto tožb proti velikim podjetjem in se boril na strani malega človeka.

V ameriški politiki, kjer je lobiranje in sklepanje pogosto neprijetnih zavezništev del igre, si RFK mlajši ni ravno pridobil veliko prijateljev.

Proticepilska oznaka

Še manj si jih je s svojim aktivizmom v času pandemije covida-19, ko je glasno oporekal tako vladnim odlokom in zaprtjem kot tudi cepivom proti covidu. Oznaka "proticepilec" ("antivaxxer") je kmalu postala sinonim zanj, RFK mlajši pa potisnjen nekam na obrobje družbenopolitične scene v ZDA.

Če je s svojim okoljskim aktivizmom še pritegnil vsaj progresivnejši del, ga je skepsa do cepiv, ki se je začela že precej pred covidom, a postala izrazitejša v pandemiji, naredila za izobčenca, zaželenega samo še na podcastih spornega Joeja Rogana in podobnih.

"Ljudi, ki lobirajo za varnejša cepiva, ne bi smeli marginalizirati ali diskreditirati kot proticepilce. Sem za cepiva. Vseh mojih šest otrok je cepljenih. Verjamem, da so cepiva v zadnjem stoletju rešila na stotine milijonov življenj in da je dostop do cepiv kritičnega pomena za javno zdravje. Hočem pa, da so naša cepiva kar se da varna," je poudaril Kennedy v svoji knjigi Thimerosal: Naj znanost spregovori iz leta 2015.

V ZDA so pogoj cepljenosti za vstop v državo odpravili med zadnjimi, šele 11. maja letos. Cepljenje je bilo obvezno za vse javne uslužbence, tako da jih je z najmanj dvema odmerkoma cepljenih 98 odstotkov, sicer pa je polno cepljenih 70 odstotkov prebivalstva ZDA, najmanj en odmerek pa je prejelo dobrih 81 odstotkov prebivalstva.

Povedano drugače: izražanje dvoma o cepivu ni ravno zmagovalni recept za nekoga, ki se poteguje za vodilni položaj.

Mediji skeptično in posmehljivo do Kennedyjeve kandidature

Kennedy je marca v govoru v New Hampshiru nakazal, da resno razmišlja o predsedniški kandidaturi – YouTube je posnetek govora, v katerem je bil Kennedy kritičen do nekaterih cepiv za otroke, pozneje umaknil, češ da vključuje "zdravstvene dezinformacije".

Kennedy se je odzval z grožnjo tožbe proti YouTubu. Kandidaturo za predsednika je uradno vložil 5. aprila, s čimer je postal peti član svoje družine, ki se poteguje za najvišji položaj v državi.

Mediji so njegovo kandidaturo povečini pospremili s precej porogljivosti in zajedljivosti, pri čemer mu nihče ni pozabil prilepiti oznake proticepilca, kot da bi šlo za uradno funkcijo. Pri Politicu so njegove možnosti za osvojitev demokratske nominacije ocenili za "praktično enake Trumpovim", pri CNN-u pa kot nične.

Trump demokratske stranke?

Ko so ankete začele Kennedyju kazati, da morda ni tako "obroben kandidat", kot so ga označevali osrednji ameriški mediji (po zadnji anketi Economista in YouGov nanj gleda pozitivno 49 odstotkov vprašanih, negativno pa le 30 odstotkov, s čimer je znatno pred Joejem Bidnom, ki mu iste ankete merijo -9 točk, ima pa Biden še vedno precej višjo podporo med potencialnimi demokratskimi volivci), je ton člankov iz zafrkljivega prešel na ostrejšega, RFK mlajši pa je iz nekoga, ki je bil zgolj mimogrede omenjen nekje na koncu političnega barometra, prešel v vlogo "nevarnega" kandidata in si prislužil celostranske članke o tem, zakaj ne bi smeli voliti zanj.

V reviji Time so celotno njegovo kampanjo označili za "čudno", njegovo sporočilo pa za "MAGA demokratov" (aluzija na Trumpov slogan Make America Great Again).

New York Times ga je sesul kot paranoičnega Trumpa demokratske stranke, ki vidi sovražnika v osrednjih medijih in cenzuri, zato ima tudi toliko podpornikov iz Silicijeve doline, Politico je njegovo kampanjo ocenil kot "v resnici neresno" in kot golo PR-potezo, The Hill za izkoriščevalsko pijavko priimka Kennedy, revija New Yorker pa ga je popolnoma raztrgala kot bolj ali manj blazneža.

"Robert F. Kennedy mlajši preizkuša zarotniški apetit demokratov," se jim je zapisalo v Washington Postu, kjer so celotno kampanjo RFK-ja mlajšega zreducirali na "idejo, da vas skušajo mogočni ljudje skrivoma preslepiti". Večji del članka so posvetili "za lase privlečenim" teorijam kandidata, ki vidi sovražnika v velikih farmacevtskih podjetjih, korporacijah in Wall Streetu. "Vlada in mediji so nam lagali," je dejal v nedavnem govoru. "Ljudje želijo resnico."

Persona non grata

Ali je Kennedy mlajši resnično tisti, ki bo ljudem podal neizpodbitno resnico, je sicer stvar razprave. Njegovi govori in članki, vezani na cepiva in medicinske podatke, so bili pogosto deležni številnih popravkov, izpodbijanj in umikov. Obtoževali so ga populizma, zavajanja, izkrivljanja podatkov in ogrožanja javnega zdravja.

Zaradi "zavajajočih trditev glede koronavirusa in cepiv" mu je Instagram leta 2021 ukinil račun – vrnil mu ga je šele prejšnji mesec, ob njegovi predsedniški kandidaturi.

Senatorka (in nekdanja predsedniška kandidatka) Elizabeth Warren je pozvala Amazon, naj neha priporočati Kennedyjeve knjige, tiskovna predstavnica Bele hiše pa ga je uvrstila v neslavni "dezinformacijski ducat", četico 12 ljudi, ki naj bi bili v ZDA odgovorni za največ zavajajočih izjav o pandemiji na spletu.

Da se je v času, ko si zgolj 38 odstotkov demokratičnih volivcev za predsedniškega kandidata želi Bidna, nekomu praktično brez plačanih oglasov in nastopov na osrednjih medijih uspelo zavihteti tako visoko v anketah, je po zmagi Trumpa leta 2016 znova znak, da ameriški mediji resnično ne znajo brati vzdušja v državi.

“Ne bi mogel kandidirati na nobenih drugih volitvah kot ravno teh. Covid je resnično integriral in sistematiziral zavajanje na načine, ki jih v naši državi še nismo izkusili. Ljudje so željni resnice," je dejal v intervjuju za Washington Post.

Proti Fauciju in velikim farmacevtskim podjetjem

Kennedy je med drugim o pandemiji večkrat ponovil, da služi milijarderjem. Po njegovih navedbah se je med pandemijo preneslo za 4,4 bilijona dolarjev premoženja z ameriškega srednjega razreda na novonastalo oligarhijo, zaprtja pa da so rodila 500 novih milijarderjev.

V knjižni uspešnici Resnični Anthony Fauci: Bill Gates, farmacevtski lobiji ter globalna vojna proti demokraciji in javnemu zdravju (2021) je Faucija, glavnega svetovalca Bele hiše za epidemijo, označil za fašista, "njegova" cepiva pa za pogosto nevarnejša od bolezni, ki naj bi jih zdravila.

Kennedy navaja, da ameriško vlado vodi korporativna moč, okoljsko agencijo EPO je obtožil, da jo vodijo "naftna, premogovna in pesticidna industrija", agencijo za nadzor nad hrano in zdravili FDA pa, da ji pretirano diktirajo farmacevtske korporacije. Oznake teoretika zarot si ni pridobil samo s svojimi covidnimi stališči, ampak tudi s prepričanjem, da za atentatom na njegovega strica JFK-ja stoji Cia in da Lee Harvey Oswald ni deloval sam.

Za okolje, proti ameriškim vojnam

Njegov politični program še ni popolnoma izoblikovan, tako denimo še ni predstavil svoje strategije glede priseljevanja. Podpira LGBT-skupnost, a nasprotuje nastopom transžensk v ženskem športu. Podpira pravico do splava in regulacijo orožja, a ga ne bi prepovedal. Zmanjšal bi ameriško vlaganje v vojsko in denar raje preusmeril za domačo porabo in razvoj, pa tudi za najranljivejše skupine v ZDA.

Poleg ambicioznega okoljskega programa, ki zajema omejitev vrtanja nafte in rudarstva ter zaščito divjine in morja, je še najbolj dodelana njegova politika do aktualne vojne v Ukrajini, do katere je podal kar nekaj konkretnih stališč in predlogov, hkrati pa se tudi ponovno popolnoma ločil od Bidnovega stališča glede ruske invazije v Ukrajini, ki je – brezpogojna podpora vladi v Kijevu.

Kennedy je sicer obsodil Putinovo invazijo na Ukrajino, a tudi okrivil ZDA, ki da so izzvale vojno s podporo ukrajinski revoluciji leta 2014 in z vmešavanjem v notranjo politiko države od 90. let dalje. Prav tako je vojno v Ukrajini označil za posredno, med Rusijo in ZDA zaradi geopolitičnih interesov zadnje.

Podobno kot Trump je prepričan, da bi s svojim pristopom v primeru zmage naglo izpogajal mir v regiji, pri čemer bi za osnovo vzel dogovor iz Minska, dal bi veto na vstop Ukrajine v Nato, Doneški bazen pa bi po njegovem mnenju moral dobiti poseben status, s katerim bi tudi zaščitili tam živeče ruske civiliste.

Ostro nad "imperializem" ZDA

Za ameriške medije je to dodaten dokaz Kennedyjevih "zablod" – tako so denimo pri ABC-ju zapisali, da "brez dokazov" obtožuje Zahod, da je spomladi 2022 sabotiral mirovna pogajanja in da si želijo ZDA odstaviti Putina, kar sicer niso tako za lase privlečene trditve, še posebej glede na to, da je bil dobro dokumentiran obisk takratnega britanskega premierja Borisa Johnsona v Kijevu aprila lani, med katerim je Zelenskemu zabičal, naj se z Moskvo ne pogaja, o čemer je poročal tudi BBC.

"Vojno so hoteli kot del njihovega strateškega velenačrta za uničenje vsake države, kot je Rusija, ki se upira ameriški imperialni širitvi," je tvitnil Kennedy maja letos. "Samo pretvarjajo se, da mislijo, da je bila vojna neizzvana. Lažejo nam in potvarjajo privolitev za vojno."

Ameriški angažma v ukrajinski vojni ni edini, ki moti Kennedyja, ki je velik kritik vojaških posredovanj in invazij ZDA v tujini, od pučev v Srednji Ameriki do vojne v Iraku.

V članku z naslovom "Zakaj nas Arabci nočejo v Siriji", objavljenem v Politicu leta 2016, Kennedy tako piše o "krvavi zgodovini, ki jo sodobni intervencionisti, kot so George W. Bush, Ted Cruz in Marco Rubio, zamolčijo, ko deklamirajo svojo narcisoidno krilatico, da nas bližnjevzhodni nacionalisti sovražijo zaradi naših svoboščin". "Povečini nas ne sovražijo zaradi tega, ampak nas sovražijo zaradi načina, kako smo izdali te svoboščine – naše lastne ideale – znotraj njihovih meja," trdi.

Kako visoko lahko poseže?

Pri Politicu ocenjujejo, da bo "Kennedyjev trenutek" kmalu "požrla" Bidnova mašinerija. Verjetnost za to je velika, še posebej, če se spomnimo, kako je ista mašinerija pogoltnila Bernieja Sandersa, ki je demokratski stranki predstavljal skoraj podobno veliko nevarnost kot RFK mlajši.

Samooklicanemu demokratičnemu socialistu je v državi, v kateri ima termin "socialist" še vedno negativen predznak, uspelo daleč, preden so ga demokrati s skupnimi napori izvrgli iz tekme. Do kam seže doseg "teoretika zarot" z zlatim priimkom, se bo še videlo.