Ponedeljkova izdaja ruskega časopisa Izvestija, ki se je sklicevala na visoke vojaške vire, je poročala, da naj bi Rusi kot odgovor na postavitev ameriškega protiraketnega ščita v Evropi načrtovali postavitev oporišča za svoje strateške bombnike Tu-160 in Tu-95 na Kubi.

"Medtem ko bodo Američani postavljali dele svojega protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, bodo naši bombniki že na Kubi," je neimenovani vir povedal časopisu, a hkrati dodal, da Kremelj še ni sprejel dokončne odločitve o postavitvi oporišča na Kubi.

Pisanje časopisa je v četrtek zanikalo rusko obrambno ministrstvo, ki je sporočilo, da jih vodi miroljubna politika, zato ne nameravajo postavljati oporišč na mejah drugih držav. Ministrstvo še pravi, da gre za napačno informacijo in časopisno raco, ki so si jo izmislili določeni krogi v državah, kjer razvijajo načrte za postavljanje vojaških objektov okoli Rusije.

Poročilo ruskega časopisa so zavrnili tudi ameriški in evropski diplomati, ki menijo, da grožnja nikakor ni realistična, saj bi Moskva tako prekoračila zelo nevaren prag.

"Nova kubanska kriza"
Ob objavi novice o ruskih oporiščih na Kubi se je takoj začelo govoriti o "novi kubanski krizi", saj bi morebitna taka poteza Rusov spominjala na leto 1962, ko se je začela raketna kriza. Takrat je tedanji ruski predsednik Nikita Hruščev skušal postaviti jedrske rakete na Kubi, da bi zmanjšal strateški jedrski prepad z ZDA, vendar pa se njegov namen ni uresničil, saj je rakete umaknil, ZDA pa so umaknile svoje rakete iz Turčije.

Ruski mediji zagrabili novico
Časopis Izvestija je v lasti ruskega plinskega velikana Gazprom, zelo pogosto pa ga za posredovanje informacij v javnost uporablja Kremelj. Tako je vse ruske medije dan zatem preplavila novica, da vlada razmišlja o postavitvi svojega oporišča na Kubi. "Naši bombniki bodo postavljeni pod ameriški popek in tako ogrožali ZDA na enak način, kot ZDA ogrožajo Rusijo," je pisalo v enem izmed ruskih časopisov.

Kubo izbrali le za izzivanje Američanov
Angleški Guardian je poročal, da naj bi ruski analitik povedal, da izbira Kube za vojaško oporišče ne bi imela nobenega strateškega pomena in da bi lahkot taka ideja vzklila zgolj kot sredstvo izzivanja ZDA. Ruski jedrski bombniki imajo namreč doseg več kot 3.000 kilometrov, kar bi jim dovoljevalo, da bi ZDA obstreljevali iz krajev, veliko bolj odaljenih, kot je Kuba.

Castro pametno molčal
Ni še popolnoma jasno, ali bi se Kuba sploh strinjala z ruskim predlogom. V kratkem odzivu na spletni strani kubanske vlade je nekdanji predsednik Fidel Castro zapisal, da je bil kubanski predsednik, njegov brat Raul, dovolj pameten, da se ni odzval na novico, strokovnjaki pa so prepričani, da se kubanski predsednik ne bi strinjal s predlogom Moskve.

B. T. / G. V.