"V mestu Mariupolj je 1026 pripadnikov 36. brigade ukrajinske mornarice prostovoljno odložilo orožje in se predalo," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov in dodal, da je med ujetniki 162 častnikov in 47 žensk. Po njegovih besedah naj bi se ukrajinski vojaki predali enotam ruske vojske in separatistom iz Donecka med spopadi v bližini metalurškega obrata.

Ukrajinski viri informacij o predaji ukrajinskih vojakov niso potrdili. Po besedah svetovalca ukrajinskega predsednika Oleksija Arestoviča je nekaterim marincem, ujetim v tem metalurškem obratu, uspelo pobegniti in so se pridružili bataljonu Azov. Borcem nacionalističnega bataljona Azov, ki je zdaj del ukrajinskih oboroženih sil, je v zadnjih nekaj tednih uspelo ubraniti žepe obleganega mesta kljub pomanjkanju orožja.

Pred pričakovano večjo ofenzivo Moskve na vzhodu Ukrajine je sicer Konašenkov v svojem dnevnem poročilu o razmerah poročal tudi o novih raketnih napadih ruskih letal in vojaških ladij. Med drugim so ruske enote zadele dve veliki skladišči orožja. Kot je dejal, je bilo v Ukrajini uničenih 46 drugih vojaških ciljev, napadi pa se bodo nadaljevali.

Mariupolj je od začetka marca tarča intenzivnega ruskega bombardiranja, ki se glede na današnje poročilo generalštaba ukrajinske vojske nadaljuje.

V bitki za Mariupolj je ena od osrednjih točk postala jeklarna Azovstal. Obsežen industrijski kompleks namreč več tisoč ukrajinskih vojakov, ki ostajajo v obleganem mestu, uporablja kot eno od oporišč.

Na začetku tedna so se pojavila tudi poročila, da naj bi Rusija območje jeklarne napadla s kemičnim orožjem, a te navedbe niso bile potrjene. Da še ni povsem jasno, kakšno snov naj bi ruska stran nedavno uporabila nad mestom, je ponoči dejal tudi predsednik Volodimir Zelenski, ki dodaja, da ni mogoče izvesti celovite preiskave.

Je pa od mednarodne skupnosti terjal ukrepe proti morebitni ruski uporabi kemičnega orožja. "Odzovite se preventivno! Kajti po uporabi orožja za množično uničevanje odziv ne bo spremenil ničesar več," je dejal Zelenski.

Poveljstvo ukrajinskih oboroženih sil je sporočilo, da so ruske sile polno pripravljene na novo ofenzivo na vzhodno regijo Doneck in južno regijo Herson, kjer že nadzorujejo velik del ozemlja.

Zelenski: Rusija utrpela nepopravljive izgube

Zelenski je medtem dejal, da so ruske sile v svoji invaziji utrpele "nepopravljive izgube". "Se spomnite, kako se je Rusija hvalila, da bodo zavzeli Kijev v 48 urah? V 48 urah, ki so se razvlekle na 48 dni, je ruska vojska dosegla stopnjo nepopravljivih izgub, višjo kot Sovjetska zveza med 10-letno vojno v Afganistanu," je dejal v videonagovoru.

Analitiki pravijo, da je Rusija podcenila odpor in zmožnosti manjše ukrajinske vojske. Ruska vojska se je v Ukrajini spopadala tudi z osnovnimi logističnimi težavami, kot so zaloge goriva, hrane in streliva.

Ruske sile so se umaknile iz okolice glavnega mesta Ukrajine in kopičijo svoje sile na vzhodu države v regijah Doneck in Lugansk.

Aretacija ukrajinskega proruskega politika

Rusija je Ukrajino opozorila, naj se "pazi", potem ko je ta v torek aretirala proruskega politika Viktorja Medvedčuka. V Kremlju so zavrnili ponudbo Kijeva, da Medvedčuka zamenjajo za zajete ukrajinske vojake, in obenem posvarili, da bi se lahko že kmalu v zaporu znašli tisti, ki ga zadržujejo.

Ukrajinska varnostna služba je v torek sporočila, da je aretirala Medvedčuka – vidnega proruskega poslanca, v preteklosti enega najvplivnejših ukrajinskih politikov ter hkrati enega najbogatejših ljudi v Ukrajini, ki zaradi tesnih vezi z Moskvo velja za zelo kontroverzno osebnost, med drugim naj bi bil ruski predsednik Vladimir Putin tudi boter njegovi hčerki.

Nekaj dni po začetku ruske invazije je Medvedčuk pobegnil iz hišnega pripora, zdaj pa so ga ukrajinske sile v posebni operaciji prijele. Že lani so v Ukrajini proti njemu sprožili postopek zaradi izdaje in poneverb, sam pa vse obtožbe zanika. Kot je sporočila ukrajinska varnostna služba SBU, je Medvedčuk nameraval pobegniti iz Ukrajine v separatistično moldavsko Pridnestrsko republiko, kjer so ga čakali agentje ruske obveščevalne službe FSB. A njegov načrt se je izjalovil, saj so ga ukrajinske sile prijele v kijevski regiji, ko je bil na poti proti meji.

Ukrajinski predsednik, ki je objavil fotografijo Medvedčuka v ukrajinski uniformi in z rokami v lisicah, je danes Rusiji ponudil njegovo zamenjavo za zajete ukrajinske vojake. "Ruski federaciji predlagam zamenjavo tega vašega tipa za naše fante in dekleta, ki so zdaj v ruskem ujetništvu," je dejal v videonagovoru, objavljenem na Telegramu.

S tem je izzval oster odziv Moskve. Najprej se je oglasil nekdanji predsednik in premier Rusije, zdaj pa namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev.

"Te spake, ki same sebe označujejo za ukrajinske oblasti, pravijo, da želijo iz Medvedčuka izsiliti priznanje, hitro in pošteno, ga obsoditi in ga nato zamenjati za vojne ujetnike (...) Ti ljudje bi morali paziti in ponoči dobro zaklepati vrata, da ne bodo sami postali tisti, ki se jih bo izmenjevalo," je bil oster Medvedjev.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozneje dodal, da bo Kremelj pozorno spremljal usodo Medvedčuka in da k temu poziva tudi evropske politike, "glede na to, da jih vedno tako močno skrbi svoboda govora". Postopek proti njemu je označil kot politično motiviran, hkrati pa zavrnil možnost izmenjave, saj da gre za "ukrajinskega državljana in tujega politika".

Kijev: Danes ne bo humanitarnih koridorjev

Ukrajinske oblasti so sporočile, da zaradi blokad in kršitev premirja ruske vojske danes ne bodo mogle odpreti humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest.

"Žal danes ne bomo odpirali humanitarnih koridorjev. V regiji Zaporožje so okupatorji blokirali avtobuse, v regiji Lugansk pa kršijo premirje, zato bi bilo prenevarno vzpostavljati humanitarne koridorje," je opozorila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

"Ne samo da okupatorji ne spoštujejo standardov mednarodnega humanitarnega prava, ampak tudi ne morejo ustrezno nadzorovati svojih ljudi na terenu. Vse to ustvarja tako stopnjo nevarnosti (...), da danes ni mogoče odpreti humanitarnih koridorjev," je dejala

V zadnjih nekaj dneh so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočili evakuacijo več tisoč ljudi.

Na evakuacijo iz Mariupolja, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile in je tarča močnega obstreljevanja in zračnih napadov, medtem po navedbah ukrajinskih oblasti še vedno čaka več kot 100.000 ljudi. Po zadnjih ocenah naj bi od začetka ruske invazije na Mariupolj umrlo 21.000 civilistov.

Doslej naj bi ZN uradno zabeležili približno 1900 ubitih civilistov v celi Ukrajini, med katerimi je po podatkih ukrajinskih oblasti tudi 191 otrok.

Svet EU-ja odobril dodatnih 500 milijonov evrov za vojaško pomoč Ukrajini

Evropska unija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in opreme, je danes sporočil Svet EU-a. Ključnega pomena je, da Unija okrepi vojaško podporo Ukrajini, medtem ko se Rusija pripravlja na novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

Gre za tretji paket vojaške pomoči EU-ja Ukrajini, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa je EU doslej namenil skupno 1,5 milijarde evrov za dobavo vojaške opreme ukrajinskim oboroženim silam. "Medtem ko se Rusija pripravlja na ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je ključnega pomena, da nadaljujemo in okrepimo našo vojaško podporo Ukrajini, da zaščitimo njeno ozemlje in prebivalstvo ter preprečimo nadaljnje trpljenje," je opozoril Borrell in poudaril, da bodo prihodnji tedni odločilni.

Sredstva bodo namenjena za financiranje osebne zaščitne opreme, kompletov prve pomoči in goriva ter orožja za obrambne namene.

Nov paket ameriške vojaške pomoči v vrednosti 800 milijonov dolarjev

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nov paket vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 800 milijonov dolarjev, ki med drugim vključuje večjo količino orožja in streliva, oklepnike in helikopterje.

Ameriška vlada bo Ukrajini še naprej zagotavljala sredstva za samoobrambo, je Biden dejal po današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom. "Novi sveženj pomoči bo vseboval številne zelo učinkovite oborožitvene sisteme, ki smo jih zagotovili že prej, in tudi nove zmogljivosti, prilagojene obsežnejšemu napadu, ki ga od Rusije pričakujemo v vzhodni Ukrajini," je pojasnil ameriški predsednik.

Zelenski je znova zaprosil Zahod, naj Ukrajini dobavi težko orožje. Dejal je, da potrebujejo topništvo, oklepna vozila, tanke, sisteme za zračno obrambo in bojna letala.
ZDA doslej niso želele dobavljati težje vojaške opreme, ki so jo zahtevali Ukrajinci, saj bi to lahko pomenilo, da se neposredno vključujejo v vojno, kar bi še povečalo napetosti med Washingtonom in Moskvo.

Od začetka ruske agresije konec februarja je ameriška vlada Ukrajini obljubila ali dobavila orožje v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. Od začetka lanskega leta ameriška pomoč Kijevu skupno znaša 3,2 milijarde dolarjev.

Po seznamu, ki ga je prejšnji teden objavila Bela hiša, so ZDA doslej Ukrajini med drugim dobavile ali obljubile 1400 protiletalskih sistemov Stinger, 5000 protitankovskih raket Javelin, več sto letalnikov, 7000 pušk, 50 milijonov nabojev, 45.000 kompletov neprebojnih jopičev in čelad, lasersko vodene rakete, protiletalske radarje in lahke oklepnike.

Glavni tožilec ICC-ja: Ukrajina je "prizorišče zločina"

Ukrajina je "prizorišče zločina", je ob obisku v ukrajinskem mestu Buča opozoril glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan. "Tukaj smo, ker imamo utemeljene razloge za domnevo, da so storjena kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča," je dejal.

Buča je prizorišče umorov več sto civilistov, razsežnosti grozodejstev pa so se pokazale, potem ko so se pred dobrim tednom iz krajev v okolici Kijeva umaknile ruske sile. Ukrajina za poboje civilistov krivi ruske sile, Rusija pa odgovornost za smrt civilistov zanika. Ruski predsednik je v torek poročila o tem, da so ruski vojaki odgovorni za poboje civilistov, zavrnil kot "ponarejena".

"Moramo prebiti meglo vojne, da pridemo do resnice. To zahteva neodvisno, nepristransko preiskavo," je poudaril Khan in dodal, da naj bi v mestu začela delati forenzična ekipa ICC-ja, "da se lahko resnično prepričamo, da bomo ločili resnico od fikcije".

Ruske čete so v invaziji na Ukrajino verjetno zagrešile zločine proti človeštvu, pa ugotavlja neodvisna preiskovalna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Poročilo treh pravnikov iz Avstrije, Švice in Češke je naročilo 45 držav članic Ovseja in je bilo objavljeno danes na Dunaju.

Trije izvedenci niso izrekli pravnomočne sodbe o tem, ali so bili storjeni zločini proti človeštvu. Vendar pa so opozorili, da nekateri vzorci ruskega nasilja "verjetno izpolnjujejo to kvalifikacijo".

Ti vzorci vključujejo ciljne poboje in ugrabitve civilistov, vključno z novinarji in uradniki. Po splošni definiciji se razširjeni ali sistematični napadi na civiliste štejejo za zločine proti človeštvu.

Kot navaja poročilo, so ruske enote očitno kršile svojo dolžnost varovanja civilistov. V nasprotnem primeru bi bilo število žrtev veliko manjše, uničenih pa bi bilo veliko manj domov, bolnišnic in šol.

Biden rusko vojno označil genocid

Ameriški predsednik je v torek med obiskom zvezne države Iowa dejal, da je ruska vojna proti Ukrajini genocid, ruskega predsednika pa je obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine.

Biden je najprej namignil, da Putin izvaja genocid, vendar ni šel v podrobnosti. Na novinarsko vprašanje je pozneje odvrnil, da je res omenil genocid. "Res sem temu rekel genocid. Vse bolj jasno postaja, da želi Putin izbrisati samo idejo Ukrajine," je odgovoril.

Ob tem je Putina označil za diktatorja. V kontekstu domačih potreb po energiji je po poročanju BBC-ja dejal: "Proračun vaše družine, vaša zmožnost napolniti rezervoar, nič od tega ne bi smelo biti odvisno od tega, ali diktator razglasi vojno ali izvede genocid na drugi strani sveta".

Kremelj: Bidnova poteza je nesprejemljiva

Nesprejemljivo je, da ameriški predsednik svojega ruskega kolega obtožuje genocida v Ukrajini, so se danes na Bidnove izjave odzvali v Kremlju. "S tem se ne strinjamo in menimo, da so takšni poskusi izkrivljanja realnosti nesprejemljivi, še posebej ker prihajajo od predsednika ZDA, države, katere dejanja v novejši zgodovini so dobro znana," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja.

Ukrajinski predsednik je nemudoma pozdravil izjavo ameriškega predsednika. Na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da gre za besede resničnega voditelja. Zelenski že nekaj časa spodbuja zahodne voditelje, da storijo podobno.

ZN genocid opredeljuje kot dejanja z namenom uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine v celoti ali deloma.

Po opredelitvi dejanj za genocid bi morali slediti ukrepi držav članic mednarodne pogodbe proti genocidu, katere članica so tudi ZDA. Zaradi tega na primer predsednik Bill Clinton pokola 800.000 Tutsijev v Ruandi leta 1994 ni razglasil za genocid.

Biden je odločitev o tem, ali gre za genocid po mednarodnih standardih, prepustil pravnikom. "Zagotovo pa se mi zdi, da gre za genocid. Vse več dokazov prihaja na dan glede grozodejstev Rusov v Ukrajini in izvedeli bomo še več in pustili pravnikom, naj se mednarodno odločijo ali opredelitev ustreza," je dejal Biden, ki je še prejšnji teden govoril, da gre za vojne zločine, in ne za genocid.

Biden, ki je znan po prenagljenih izjavah, je med zadnjim obiskom Evrope dejal, da Putin več ne sme ostati na oblasti, pozneje pa pojasnil, da ne gre za spremembo politike ZDA, ampak le izraz moralnega ogorčenja.

Sorodna novica Štirje predsedniki ob obisku v Ukrajini obsodili vojne grozote

Macron: Voditelji naj bodo previdni pri izbiri besed

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je opozoril, da bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V pogovoru za francosko televizijo France 2 ni želel ponoviti Bidnovih obtožb, da Rusija izvaja genocid nad Ukrajinci.

"Rekel bi, da je Rusija enostransko sprožila najbolj brutalno vojno, da je zdaj ugotovljeno, da je vojne zločine zagrešila ruska vojska in da je zdaj treba najti odgovorne in jih postaviti pred sodišče," je dejal Macron.

"To, kar se dogaja, je noro, to je neverjetno brutalno," je dodal. "A hkrati gledam na dejstva in se želim čim bolj potruditi, da bi še naprej lahko ustavili to vojno in obnovili mir. Nisem prepričan, da verbalna eskalacija temu služi," je dejal Macron.