"To je za nas pomemben mejnik," je dejal Boric na posnetku, ki ga je predvajala čilska televizija.

Boric je v spremstvu ministrov za obrambo in okolje ter treh vojaških poveljnikov prispel v ameriško raziskovalno bazo Amundsen-Scott South Pole Station in tam preživel nekaj časa. Kot so še sporočili s predsednikovega urada, se je obisk zgodil "v pomembnem trenutku za čilska znanstvena prizadevanja v regiji".

Sedem držav ima ozemeljske zahteve na Antarktiki

V 20. stoletju so države, kot so Čile, Francija, ZDA, Velika Britanija, Argentina in Japonska, na Antarktiki ustanovile raziskovalne postaje za znanstvene raziskave in vzpostavitev prisotnosti na prepovedanem območju. Od leta 1961 dejavnosti v regiji ureja pogodba o Antarktiki, katere namen je zaščititi edino neposeljeno celino in okoliška morja pred geopolitičnim rivalstvom.

Ameriško zunanje ministrstvo navaja, da ima sedem držav, vključno s Čilom, ozemeljske zahteve na Antarktiki, vendar ZDA in večina drugih držav teh zahtev ne priznavajo.

V preteklosti je Čile sicer svoje raziskave osredotočal na severni del Antarktike, vendar pa južnoameriška država upa, da bo svoja prizadevanja razširila na Bellingshausnovo in Weddllovo morje.

Med politiki je na južni pol leta 2007 odpotovala takratna novozelandska premierka Helen Clark, leta 2011 pa ji je sledil nekdanji norveški premier Jens Stoltenberg, ki je zaznamoval 100. obletnico potovanja norveškega raziskovalca Roalda Amundsena decembra 1911.