Izide je v ponedeljek malo po polnoči sporočila državna volilna komisija, ki je preštela 80 odstotkov glasovnic. Kljub številnim javnomnenjskim raziskavam, ki so kazale na zmago opozicije, je komisija razglasila, da je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, kandidat opozicije Edmundo Gonzalez pa 44 odstotkov glasov.

Maduro je po razglasitvi izidov dejal, da je njegova ponovna izvolitev zmaga miru in stabilnosti, ter ponovil, da je venezuelski volilni sistem pregleden.

Venezuelska opozicija, ki se je združila za kandidatom Gonzalesom, trdi, da je pri štetju glasov prišlo do obsežnih nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid.

"Vsem v Venezueli in svetu želimo povedati, da ima Venezuela novega izvoljenega predsednika in da je to Edmundo Gonzalez Urrutia," pa je novinarjem povedala vodja opozicije Maria Corina Machado. "Zmagali smo," je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Poudarila je, da je Urrutia prejel 70 odstotkov glasov, in ne 44,2 odstotka, kot je sporočil Maduru naklonjeni volilni svet.

Pred tem je sporočila, da ima "razloge za praznovanje", in pozvala podpornike, naj še naprej spremljajo štetje glasov. "Izidov ni mogoče skriti. Država se je mirno odločila za spremembo," je Gonzalez zapisal na družbenem omrežju X okoli 23. ure po tamkajšnjem času, še preden je komisija objavila izide.

Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC-ja poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je njihova tiskovna predstavnica sporočila, da so bili njihovi opazovalci na številnih voliščih prisiljeni oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.

Volilna udeležba je bila 59-odstotna, je sporočil predsednik venezuelskega volilnega sveta Elvis Amoroso.

Machado je ponovno pozvala državno vojsko, naj potrdi izide glasovanja. "Sporočilo za vojsko. Venezuelsko ljudstvo je spregovorilo: ne želi Madura," je zapisala na omrežju X. "Čas je, da se postavite na pravo stran zgodovine. Imate priložnost, in ta je zdaj," je še dodala.

Venezuelska vojska je vedno podpirala Madura, 61-letnega nekdanjega voznika avtobusa in zunanjega ministra, in do zdaj v javnosti ni bilo videti nobenih dokazov, da oborožene sile ne bi podprle vlade.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v odzivu na prve izide izrazil zaskrbljenost, ker da ne odražajo volje venezuelskih volivcev. Kuba, ki velja za tesno Madurovo zaveznico, je medtem poudarila, da je "ljudstvo spregovorilo, revolucija pa je zmagala".

Maduro je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.

Vladavino Madura so zaznamovali vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.

Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je opozicija označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.