V teh dneh odmeva primer Joyce Echaquan, kanadske staroselke, ki je umrla v bolnišnici v mestu Joliette v Quebecu. Pred smrtjo jo je bolnišnično osebje žalilo in jo prepuščalo bolečinam. Kanadski premier Justin Trudeau je dogodek označil za "najhujšo obliko rasizma" in "še en primer sistemskega rasizma".

V povezavi z incidentom, ki je prišel na dan po tem, ko je na spletu zaokrožil posnetek dogajanja in je v Kanadi dvignil veliko prahu, potekajo tri preiskave, eno medicinsko sestro pa so že odpustili.

37-letna Echaquanova, pripadnica staroselskega ljudstva Atikamekw, je tik pred smrtjo prek Facebooka prenašala, kako z njo ravnajo.

Sorodna novica Avtocesta solza: cesta nepojasnjenih umorov in izginotij žensk

Gre za zadnjega v vrsti dogodkov, ki so znova načeli vprašanje sistemskega rasizma, s katerim se soočajo avtohtona ljudstva v Kanadi. Leta 2015 je preiskava pokazala, da rasizem, s katerim se spopadajo staroselci v sklopu kanadskega zdravstvenega sistema, prispeva k njihovemu slabšemu zdravju v primerjavi z nestaroselskimi Kanadčani.

Echaquanova je odšla v bolnišnico zaradi bolečin v trebuhu. Mati sedmih otrok se je nato posnela v bolniški postelji, kako kriči in kliče pomoč. V ozadju se sliši glas osebja, kako ji reče "butasta si kot noč".

Nekdo drug pa, češ da je v življenju sprejela veliko slabih odločitev in kaj si bodo njeni otroci mislili o njej. Echaquanova je kmalu za tem umrla. Njeni svojci so za Radio-Canada povedali, da je imela že več let težave s srcem, zato se je bala, da so ji vbrizgali preveč morfina.

Zgolj eden v vrsti primerov

Primer je deležen veliko pozornosti medijev in kanadske javnosti v teh dneh, znova je vzniknila razprava o rasizmu, ki so mu v Kanadi vsakodnevno in kategorično izpostavljeni staroselci.

Premier Quebeca François Legault je dejal, da je povsem nesprejemljivo, kako se je sestra vedla do bolnice, zato so jo že odpustili. "Boriti se moramo proti temu rasizmu," je pozval. Oblasti so ob tem sprožile tri ločene preiskave, prav tako so vpoklicali forenzičnega patologa, ki bo preverjal okoliščine smrti pokojne.

A za številne kanadske staroselce to preprosto ni dovolj, saj primeri, kot je bil ta v Quebecu, še zdaleč niso izolirani, vedenje sester v bolnišnici pa samo nakazuje, da se Kanadčani nikakor ne morejo trepljati po prsih, ko gre za njihov odnos do "prvega naroda", kot je uradni naziv za kanadske staroselce.

Cena je prava

Ghislain Picard, veliki poglavar prvih narodov Quebeca in Labradorja, je dejal, da je rasizem "zelo pogosto plod vladnih politik, ki so privedle do sistemske diskriminacije". Perry Bellegarde, poglavar skupščine prvih narodov, pa je na Twitterju zapisal, da je dogodek v Joliettu pokazal, da je diskriminacija proti staroselcem v kanadskem zdravstvu še kako živa.

Junija je posnetek razkril, kako je policija med aretacijo v Alberti pretepala staroselskega poglavarja Allana Adama, kar je sprožilo ogorčenje po vsej državi. Policija je Adama privila zaradi potečene registrske tablice.

Prav tako junija so oblasti v Britanski Kolumbiji sprožile preiskavo, potem ko je prišlo na dan, da se nekateri člani osebja v najmanj eni bolnišnici v provinci igrajo rasistično igrico stav, koliko alkohola v krvi ima posamezni staroselski bolnik na urgenci. Igrico so imenovali "Cena je prava", po priljubljeni TV-igri.

Prijavo proti bolnišnici je vložil Daniel Fontaine, vodja ljudstva Métis iz Britanske Kolumbije, potem ko je ena izmed zaposlenih omenila igro med enim od staroselskih kulturnih usposabljanj. Fontaine je takrat dejal, da ga podatek ne preseneča in da vlada že leta ve za razmahnjenost rasizma v zdravstvu. "Tu je nekaj pošteno narobe, razen Cena je prava. Cena je prava je zgolj ena izmed številnih iger," je dejal za CBC.

Umori in izginotja staroselk

Kanada se sicer v zadnjem času skuša spoprijeti z neprijetno temo rasizma do staroselcev in tudi popraviti nekatere zgodovinske krivice. Lani se je tako vladna preiskava ugotovila, da je Kanada sokriva pri "genocidu na podlagi rase" proti staroselkam.

Poročilo navaja, da je za staroselke 12-krat verjetneje, da bodo izginile oz. bodo umorjene, kot druge Kanadčanke. Preiskava, ki sega v leto 2015, ko je Trudeau tudi napovedal "popolno revizijo odnosa Kanade s staroselci", je kot razlog za to navedla globoko zakoreninjeni kolonializem in neukrepanje države.

Obsežna preiskava je zajela skoraj 1.200 primerov kanadskih staroselk, ki so v zadnjih 30 letih izginile ali bile umorjene.

Quebec je lani objavil podobno poročilo, po javni preiskavi odnosa med staroselci in vladnimi storitvami v tej pokrajini. Komisar je zapisal, da je "nemogoče zanikati, da so pripadniki prvih narodov in Inuiti žrtve sistemske diskriminacije, ko gre za javne storitve".

Poskusi na staroselcih

A očitki, ki letijo na kanadsko zdravstvo, so še hujši. Tako je leta 2018 John Pambrun vložil tožbo zoper kanadsko vlado v imenu več tisoč kanadskih staroselcev zaradi domnevnih neprostovoljnih zdravstvenih poskusov na njih. Kot je trdil Pambrun, je vlada odgovorna za poskuse, ki naj bi se izvajali v rezervatih in šolah med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja.

Pambrun je v otroštvu preživel skoraj šest let v bolnišnicah in sanatorijih za staroselce. Leta 1955, dolgo po tem, ko so antibiotiki postali standardno zdravljenje tuberkuloze, so mu zdravniki odstranili desno polovico pljuč.

V zdravstveni kartoteki niso našli znakov, da bi Pambrun sploh imel tuberkulozo. Zdravljenje je potekalo dve leti, v tem času pa je bil ločen od družine, prekinil je tudi šolanje, zaradi delne izgube pljuč pa je imel težave z dihanjem, kar je vplivalo na njegove zaposlitvene možnosti.

Med letom 1945 in prvo polovico 80. let je v Kanadi deloval segregiran zdravstveni sistem, v katerem naj bi bili staroselci deležni podstandardne oskrbe. Ob tem so več kot 150.000 staroselskih otrok v državno financiranih cerkvenih šolah prisilno asimilirali v kanadsko družbo, pri tem pa jih oropali lastne kulture. Dijake naj bi pretepali, če so govorili v svojem jeziku, in jih ločili od njihovih staršev in običajev.

Kulturni genocid

Leta 2015 objavljeno vladno poročilo je bilo jasno: zakon, ki je pripadnikom avtohtonih ljudstev nalagal obiskovanje omenjenih šol, v katerih so indijanske otroke pogosto zlorabljali, je odgovoren za "kulturni genocid" nad kanadskimi staroselci. "Kanadskim staroselcem so odvzeli njihovo samospoštovanje in njihovo identiteto," je takrat povedal Murray Sinclair, eden izmed avtorjev raziskave in odvetnik združenja kanadskih staroselcev.

V šolah so nad staroselskimi otroki izvajali tudi poskuse s prehrano, s katerimi so raziskovalci preverjali svoje teorije o vitaminih in določenih vrstah hrane. V drugih primerih so raziskovalci otrokom odrekali zdravljenje zob, saj naj bi zdravi zobje in dlesni pokvarili njihove rezultate. V eni izmed šol so na otrocih s težavami s sluhom preizkušali eksperimentalno zdravilo, zaradi česar je devet otrok utrpelo občutno slabšanje sluha. Otroci, ki niso želeli sodelovati v poskusih, so bili pogosto fizično zlorabljeni.

Poskusi so se izvajali tudi v rezervatih – v Saskatchewanu so tako na otrocih preverjali učinkovitost novega cepiva proti tuberkulozi. V rezervatu v Manitobi pa so raziskovalci v štiridesetih na pripadnikih staroselcev eksperimentirali s prehranskimi dodatki.

Takratni kanadski premier Stephen Harper se je sicer leta 2008 (sploh prvič) v parlamentu staroselcem uradno opravičil in priznal, da so se v omenjenih šolah dogajale fizične in spolne zlorabe. Komisija za resnico in spravo (TRC), ki je pripravila poročilo, je bila ustanovljena leta 2006 v okviru pet milijard dolarjev vredne poravnave med vlado, Cerkvijo in 90.000 še živečimi staroselskimi dijaki. Poročilo je ob tem izdalo 94 priporočil, vključno s preiskavo pogrešanih in umorjenih staroselskih žensk ter z opravičilom papeža Frančiška v imenu Rimskokatoliške cerkve.

Življenje v mizernih razmerah

V Kanadi trenutno živi 1,4 milijona staroselskih prebivalcev, kar predstavlja okoli štiri odstotke celotnega prebivalstva. Podobno kot v ZDA se tudi v Kanadi avtohtona ljudstva spopadajo z visoko stopnjo revščine, zasvojenosti in nižjo življenjsko dobo, poleg tega pa so pogosto žrtve nasilnih dejanj in je zanje verjetneje, da bodo končali v zaporu.

Staroselci pogosto živijo v obupnih socialnih in ekonomskih razmerah, zdravstvena oskrba in izobraževalni sistem pa sta daleč pod državnim povprečjem.

Izjemno visoka je tudi stopnja samomorov med njimi, na kar je širša javnost postala pozorna spomladi leta 2016, ko je pleme Attawapiskat v Ontariu na severu Kanade razglasilo izredne razmere, potem ko si je v roku 24 ur kar 11 njihovih pripadnikov skušalo vzeti življenje. V zaselku z 2.000 prebivalci si je v roku pol leta življenje skušalo vzeti več kot sto ljudi.

Po navedbah tamkajšnjih medijev so najpogostejši sprožilci za samomor med avtohtonimi plemeni uživanje mamil, fizična in spolna zloraba ter ustrahovanje in zasmehovanje v šoli.
Ko so konec maja v ZDA po smrti Georgea Floyda izbruhnili veliki protesti za pravice temnopoltih in proti policijskemu nasilju, so bili kanadski staroselci med prvimi, ki so podprli prizadevanja Afroameričanov.

Kerry Benjoe, nekdanja kanadska novinarka, sicer pa pripadnica plemena Muscowpetung Saulteaux iz Saskatchewana, je to takrat v kolumni za CBC pojasnila takole: "Dejstvo je, da imam kot staroselka v Kanadi več skupnega s temnopoltimi v ZDA kot z nestaroselskimi Kanadčani, rojenimi tu. Zaradi kolonizacije smo plačali velik davek. Ranjeni smo od generacij in generacij zatiranja, niso pa nas zlomili."