'Ustani Srbijo!' - Srbi so te dni v popolni predvolilni mrzlici, Beograd pa preplavljen s plakati. Foto: Reuters
'Ustani Srbijo!' - Srbi so te dni v popolni predvolilni mrzlici, Beograd pa preplavljen s plakati. Foto: Reuters
Djordje Vlajić
Vlajić meni, da Koštunica ne bo zmagal. Foto: Reuters
Volitve v Srbiji
Srbi so razklani med Kosovom in EU, med nacionalisti in demokrati. Foto: Reuters
Volitve v Srbiji
Boris Tadić propagira proevropsko smer. Foto: Reuters
Volitve v Srbiji
'Podrži Srbiju!' - Volilni slogan Vojislava Koštunice. Foto: Reuters

Po eni strani mednarodna skupnost do Srbije nima takta, po drugi pa srbski nacionalisti pretiravajo s svojimi izjavami.

Če zmaga Koštunica, kar jaz mislim, da ni najbolj verjetno, a je mogoče, bi nedvomno upočasnil približevanje in pridruževanje Srbije EU.

Vse pogostejše grožnje s smrtjo, ki letijo prav na vsakogar, Srbijo vračajo v čas, ko so ljudje čez noč izginjali.

Volitve v Srbiji
V dnevih pred volitvami so se v Beogradu pojavili tudi kontroverzni plakati, ki Borisa Tadića označujejo za državnega sovražnika. Foto: Reuters

Za komentar smo povprašali BBC-jevega srbskega novinarja Djordjeja Vlajića.

Vlajić, ki dela v srbskem uredništvu BBC-ja že 15 let, pripada tudi društvu neodvisnih novinarjev Srbije, delal pa je tudi na beograjski radioteleviziji in v zadnjih letih predaval novinarstvo v srbski prestolnici, ki je te dni prelepljena z volilnimi plakati.



Kakšno je razpoloženje v Srbiji, se pričakuje zmaga Tadića in njegovega bloka ali bodo Srbi izbrali navezo Koštunica-Nikolić?
Nisem prepričan, da resni analitiki delajo takšne kombinacije. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah, se pričakuje končni rezultat, po katerem ne bo imel nihče take večine, da bi lahko brez težav oblikoval vlado. Prihodnjo koalicijo bo zaznamovalo veliko elementov, če bo do nje sploh prišlo. V tem trenutku je mogoče govoriti, da obstaja dilema, ali bo sploh prišlo do oblikovanja vlade ali se bo vse skupaj za nekaj časa odložilo in bo Srbija na volitvah vnovič glasovala jeseni.

Oba ključna bloka, tako Demokratska stranka (DS) kot Srbska radikalna stranka (SRS), brez povezovanja v koalicije ne bosta uspeli oblikovati vlade. Zagotovo bodo pri oblikovanju vlade potrebni trije akterji. To bi lahko bili na eni strani DS, Demokratska stranka Srbije (DSS) in morebiti tudi Liberalnodemokratska stranka (LDP). A je to nemogoče, še posebej zato, ker so si v tej kampanji, ki je sicer zelo umazana, v bistvu zaprli možnosti za povolitvene dogovore.

Na drugi strani pa bi radikalci potrebovali tudi DSS Vojislava Koštunice, kar je po nekaterih ocenah mogoče, saj bi lahko v tem primeru prišlo do močnega pritiska na njegovo stranko, po drugi strani pa je tudi nejasno, kako zelo trden je ta radikalski blok. V tem trenutku sicer dela zelo enoglasno, a že nekaj časa prihajajo signali, da ni ravno tako. Eden zadnjih takih primerov je tisti Maje Gojković, novosadske županje, ki je lani zapustila radikalno stranko, s čimer je zmanjšala pričakovanja radikalcev predvsem v Novem Sadu in Vojvodini. Mislim, da je treba počakati na rezultate volitev - šele ti bodo pokazali, kdo bi lahko sestavil srbsko vlado.

Omenili ste, da je kampanja umazana. Opišite malo, prosim, sporne elemente.
Kampanja v Srbiji je že zdavnaj zunaj okvirov t. i. negativne kampanje, ki je poznana tudi v urejenih demokracijah. Ključni elementi so patriotizem in veleizdajstvo. Stranke, ki so bile do včeraj še koalicijski partnerji, se ostro obsojajo. DSS in radikalci namreč DS predsednika Borisa Tadića in stranko G17 plus obtožujejo veleizdajstva zaradi podpisa sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ker naj bi s tem podpisali neodvisnost Kosova. Tadićevi demokrati pa to zavračajo in DSS obtožujejo, da želijo Srbijo popeljati v zgodnja devetdeseta leta.

Lahko bi rekli, da sta obe obtožbi zelo težki. Hkrati pa narodni oziroma pronacionalistični blok izreka resne obtožbe za razne kraje, poneverbe, umazane posle, ki jih vali na svoje politične nasprotnike. Tako je med volivci zavladala utrujenost, na kar kažejo tudi različne ankete, po drugi strani pa to ne bo vzelo volje volivcem do glasovanja. Ocenjuje se, da bi lahko bila udeležba približno tolikšna, kot je bila v drugem krogu letošnjih predsedniških volitev. Treba je tudi povedati, da v Srbiji že od lanskega ustavnega referenduma vlada predvolilno stanje, ki ne utruja le političnih tekmecev, temveč tudi celotno javno mnenje, ki ima počasi že dovolj tega volilnega ambienta.

Kaj za Srbijo pomeni podpis sporazuma z Evropsko unijo in kaj Srbija od njega pričakuje? Lahko ta podpis vpliva na rezultat prihajajočih volitev?
To kar se je zgodilo se je le še povečala razlika med proevropskim blokom in evroskeptičnim blokom. Sicer tudi nacionalisti trdijo, da niso proti približevanju Evropi, ampak ob tem od Evrope zahtevajo, da jasno pove, ali je Kosovo del Srbije. Stališče Tadićevega proevropskega bloka pa je, da omejneni sporazum in približevanje EU-ju nista povezana z vprašanjem statusa Kosova. Oba bloka sta proti neodvisnosti in sta mnenja, da je bila neodvisnst razglašena protipravno in za hudo kršitev mednarodnega prava.

Okoli te točke, ali je Kosovo vezano na sporazum o približevanju ali ne, poteka huda predvolilna politična bitka. Nekateri (narodnjaki in nacionalisti) vidijo sporazum kot pot k samoizolaciji Srbije, demokratska koalicija, zbrana okoli Tadića, pa kot nekaj, kar bi pospešilo razvoj Srbije. Zaostritev odnosov in retorike glede tega vprašanja, argument o samoizolaciji Srbije, je voda na mlin Koštunici v njegovih pogovorih z EU-jem, saj samoizolirana Srbija izjemno negativno deluje na stabilnost regije. To veča občutljivost Bruslja in mednarodne skupnosti do Srbije in Koštunica si od tega obeta neke koristi.

Če bo na volitvah zmagal Koštunica, bo uresničil napovedi in prekinil sodelovanje z EU-jem?
Ta cela zgodba ima dve plati. Ena je obnašanje mednarodne skupnosti, za katero je treba priznati, da ni vedno inteligentno in modro ravnala do Srbije, češ da je Srbija podpisala sporazum brez Kosova. Po drugi strani je pretirana tudi izjava nacionalistov, ki so podpisnike sporazuma označili za neke veleizdajalce Srbije. V teh osmih letih zlasti zahodna mednarodna skupnost ni pokazala veliko t aktnosti do Srbije, kar se kaže tudi v številnih podpisanih sporazumih, ki niso bili niti najmanj pošteni do Srbije.

Po drugi strani pa je bila evropska perspektiva in približevanje v Srbiji sami predmet razprav - predvsem med Koštunico in Tadićem. Že zdaj je dosegel popolno ustavitev približevanja Natu, tako da menim, da bi imela Evropa resen problem s Srbijo, če bi Koštunica in nacionalisti vzpostavili vladno koalicijo. A ne Koštunica ne Nikolić ne zagovarjata gospodarskih prekinitev odnosov z Evropo, političnih pa. Za gospodarske upam, da bi še naprej delovali.

Je res, da Tadiću grozijo s smrtjo? So to resne grožnje ali le predvolilna ustrahovanja?
Seveda, ko se take stvari dogajajo v predvolilni kampanji, vsi takoj najprej pomislijo, da bi nekdo to skušal kapitalizirati. Ta pisma so videti, kot da jih pošiljajo srbski nacionalisti iz Amerike, a v resnici jih pošiljajo od tu. In to je manj nevarno. A po drugi strani obstajajo grožnje z likvidacijo Tadića, o katerih se ne govori in ki so precej bolj resne in nevarne. Sam Tadić je o tem že obvestil pristojne službe. Mislim, da tovrstnih groženj ne smemo uvrščati v predvolilni kontekst, saj tovrstne grožnje dobivajo tudi drugi (tožilec za vojne zločine, sodnica ...).

To je nekaj, kar ni veliko povezano s trenutno politično situacijo, temveč s celotno situacijo, v kateri je Srbija, in z njeno neposredno preteklostjo. Mogoče je le, da predvolilna tekma vzpodbudi ljudi, da take grožnje pošiljajo pogosteje, a po mojem mnenju je vsaka grožnja resna in jo je treba kot tako obravnavati, ker v resnih državah se nihče ne igra s takimi stvarmi. Še toliko bolj, ker take, vse bolj pogoste grožnje, ki letijo prav na vsakogar, Srbijo vračajo v čas, ko so ljudje prek noči izginjali ali pa so bili našjdeni ustreljeni, kot se je to zgodilo nekemu mojemu kolegu. Da sploh ne govorimo o likvidaciji premierja Djindjića.

Miha Raičević/K. S.

Po eni strani mednarodna skupnost do Srbije nima takta, po drugi pa srbski nacionalisti pretiravajo s svojimi izjavami.

Če zmaga Koštunica, kar jaz mislim, da ni najbolj verjetno, a je mogoče, bi nedvomno upočasnil približevanje in pridruževanje Srbije EU.

Vse pogostejše grožnje s smrtjo, ki letijo prav na vsakogar, Srbijo vračajo v čas, ko so ljudje čez noč izginjali.