Od genocida je minilo 15 let, toda spomin na tragične dogodke je še vedno živ. Foto: EPA
Od genocida je minilo 15 let, toda spomin na tragične dogodke je še vedno živ. Foto: EPA
Ruanda
Za strašne dogodke v Ruandi je svet izvedel, ko je bilo že prepozno, a tudi takrat se ni zganil. Foto: EPA
Ruanda
Žrtve genocida še danes pokopavajo v množičnih gobiščih. Foto: EPA

Mednarodno kazensko sodišče za Ruando je bilo ustanovljeno za sojenje vpletenim v najhujši pokol po drugi svetovni vojni, ko so v nekaj več kot treh mesecih spomladi leta 1994 v vzhodnoafriški državi pripadniki Hutujev na krut način ubili okoli 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujev. Mnogo je bilo posiljenih, še več jih je moralo zapustiti svoje domove.

V torek so v Ugandi prijeli enega izmed glavnih osumljencev za genocid Idelphonsa Nizeyimano, ki je bil ob pokolu vodja obveščevalne službe in posebnih vojaških enot, ki so med drugim ubile priljubljeno kraljico Rosalio Gicando. Na sodišču s sedežem v Aruši v Tanzaniji naj bi se pojavil v prihodnjih dneh.

S prijetjem Nizeyimane se je število še bežečih osumljencev za genocid in zločine zmanjšalo na deset, a časa za njihovo iskanje in sojenje počasi zmanjkuje. Sodišče, ki je bilo ustanovljeno novembra leta 1994, bi moralo do leta 2004 končati preiskave, do leta 2008 sojenja in leta 2010 postopek v celoti.

Dodatno leto za dokončanje sojenj
Do zdaj je sodišče obsodilo 40 ljudi, v 26 primerih sojenje še poteka, trije osumljenci pa čakajo na začetek sodnega procesa. Zaradi obilice dela je Varnostni svet ZN-a julija letos sodišču podaril več časa in mu naložil, da sojenj konča do konca leta 2010, nato pa bosta verjetno potrebni še dve dodatni leti za dokončanje vseh pritožbenih postopkov.

Med obsojenimi zločinci je tudi nekdanji vodja kabineta obrambnega ministra in glavni snovalec genocida Theoneste Bagosora, ki je bil zaradi vodenja zloglasne morilske hutujske milice Interhamwe decembra lani obsojen na dosmrtno zaporno kazen, vendar se je na odločitev sodišča pritožil.

Na 30 let zapora so obsodili nekdanjega notranjega ministra Callixteja Kalimanziro, ki je več tisoč ljudi prepričal, da so se skrili na nekem hribu, kjer je nato opazoval, kako jih pobijajo hutujske milice.

Med pomembnejšimi osumljenci, ki še čakajo na sojenje ali njegov konec, je tudi nekdanji župan mesta Kivumu Gregoire Ndahimana, ki mu očitajo odgovornost za smrt okoli 6.000 Tutsijev, med njimi tudi dva tisoč tistih, ki so si zavetje poiskali v neki cerkvi, kjer so jo jih skupaj s poslopjem zravnali z zemljo.

Financer genocida se še išče
Na begu pa je še vedno eden izmed glavnih osumljenecev Felicien Kabuga, bogati poslovnež, ki je pomagal financirati genocid. Podobno kot pri glavnemu osumljenci za zločine v BiH-u Ratku Mladiću so se tudi pri Kabugu že nekajkrat pojavila poročanja o njegovih skrivališčih in tudi o prijetju, a z njegovim prijetjem vseeno ni bilo nič.

Sodišče je mednarodno tiralico za njim izdalo šele leta 1999, pred tem pa si je skušal zavetje najti v Švici, vendar so ga zavrnili. Odpravil se je v Demokratično republiko Kongo, kjer se je za njim izgubila vsakršna sled. Večkrat se je domnevalo, da se skriva v Keniji, na kar je namignil tudi Barack Obama, ko je še kot ameriški senator leta 2006 obiskal to državo, toda oblasti so odločno zavrnile njegove obtožbe in jih označile kot sramotne za kenijsko ljudstvo.