Bosanske oblasti so tožbo vložile marca 1993, v njej pa od sodišča (ICJ) zahtevajo, naj razsodi, da je ZRJ oziroma njegov naslednik SČG kriv za napad in genocid na njihovem ozemlju.

Sarajevo zahteva tudi od 150 do 300 milijard evrov odškodnine. Sodišče, ki se je za pristojno za obravnavo tožbe razglasilo leta 1996, naj bi glavno obravnavo končalo do 9. maja, sodbo pa razglasilo v letu dni. Razsodbe sodišča so dokončne, nanje pa ni mogoče vložiti pritožbe.

Beograd se je sicer na tožbo BiH-a odzval z nasprotno tožbo zaradi genocida nad Srbi v tej državi, a so jo srbske oblasti po padcu Miloševićevega režima aprila leta 2001 umaknile.

Beograd opozarja na razpad BiH-a
Tožbo proti ZRJ-ju zaradi napada je vložila tudi Hrvaška, a se sodišče še ni izreklo o pristojnosti. Leta 1999 pa je zaradi vojaškega napada zveze Nato proti njegovim članicam vložil tudi SČG, vendar je ICJ decembra 2004 presodil, da ni pristojen za odločanje o tem vprašanju. V Beogradu so odločitev pozdravili, saj menijo, da bodo na podlagi tega lahko že na začetni stopnji spodbijali pristojnost ICJ-ja glede tožb iz Sarajeva in Zagreba.

Podpredsednik srbske vlade Miroljub Labus je dejal, da bi imelo sprejetje tožbe lahko "dramatično negativne učinke za prihodnje odnose na Balkanu". V takšnem primeru je izrazil tudi dvom o nadaljnjem obstoju BiH-a kot enotne države. Po njegovem pri tožbi ne gre za ugotavljanje resnice, marveč za sankcije oziroma kazen.