Pomembno vprašanje o pristojnosti sodišča je, ali je imel SČG pravico vložiti tožbo pred tem organom ZN-a 29. aprila 1999, ko pa je postal članica ZN-a šele leta 2000.

Predstavnik Beograda je dejal, da bombardiranje ZRJ ni pospešilo rešitve spora na Kosovu, temveč ga je poslabšalo. "Sistemsko in dolgotrajno bombardiranje ZRJ, ki je leta 1999 trajalo 79 dni, je lahko dokaz, da je Nato vnaprej nameraval delno uničiti civilno prebivalstvo oziroma zagrešiti genocid".

Beograd je vložil tožbo zaradi genocida proti osmim članicam zveze Nato zaradi bombardiranja Zvezne republike Jugoslavije leta 1999. Beograjski predstavniki so pred sodiščem tudi zatrdili, da je imela Jugoslavija v obdobju napadov pri ZN-u poseben status.

Svoja stališča so toženi že predstavili
V zaslišanjih v okviru predhodne javne razprave o pristojnosti ICJ so v ponedeljek in torek svoja mnenja predstavile Belgija, Nizozemska, Kanada, Portugalska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija, ki so sodelovale v napadih na ZRJ leta 1999. Slednje so pred sodiščem zatrdile, da ni pristojno za ta primer.

Kot so v torek zatrdili francoski, italijanski in nemški pravni strokovnjaki, ZRJ, danes SČG, v času, ko je vložila tožbo, ni bila članica ZN, zato sodišče kot glavni sodni organ ZN ne more biti pristojno zanjo. ZRJ kot tedanja nečlanica ZN tudi ni bila podpisnica statuta ICJ in konvencije proti genocidu, zato se na ta dokumenta v tožbi ne more sklicevati.