Republikanski predsednik Ronald Wilson Reagan je za novodobne republikance, predvsem politične kandidate, postal politični idol in vir navdiha ter je danes veliko bolj priljubljen, kot je bil po koncu svojega drugega mandata.

Reagan se je rodil 6. februarja 1911 v mestecu Tampico v zvezni državi Illinois, kjer se je izšolal in odrasel. Nekaj časa je v zvezni državi Iowa delal kot radijski voditelj, nato pa se je leta 1937 preselil v Kalifornijo, kjer si je ustvaril igralsko kariero. Z nastopom v približno 50 filmih si je ustvaril prepoznavno ime, bil pa je tudi predsednik igralskega sindikata.

Sprva demokrat, nato prestopil k republikancem
Nekdanji predsednik je bil sprva član demokratske stranke, nato pa si je leta 1962 premislil in prestopil med republikance. Njegov prvi velik korak v politiko je bil zelo odmeven govor v podporo republikanskemu predsedniškemu kandidatu Barryju Goldwaterju leta 1964, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za guvernerja Kalifornije. Na položaju je ostal do leta 1975, vmes pa je leta 1968 kandidiral za predsedniškega kandidata republikanske stranke, a je boj izgubil proti Richardu Nixonu.

Reagan je za republikansko nominacijo neuspešno kandidiral tudi leta 1976, ko ga je premagal Gerald Ford. V tretje pa je Reaganu uspelo in tako je leta 1980 postal republikanski predsedniški kandidat, leta 1981 pa je na volitvah premagal demokrata Jimmyja Carterja. Leta 1984 je bil njegov nasprotnik na predsedniških volitvah demokrat Walter Mondale, ki pa ga je Reagan premagal v kar 49 zveznih državah.

Reagan rešil ameriško gospodarstvo
Reagan, ki je prvi mandat začel v obdobju hude recesije in visoke inflacije, ko so Američani že izgubili upanje v svetlo gospodarsko prihodnost, je vpeljal nove drzne politične in gospodarske pobude. Njegovo gospodarsko politiko so poimenovali "Reaganomija", vanjo so bile vključene deregulacija in obsežne davčne olajšave, zagovarjal pa je tudi politiko nizkih davkov, nizke inflacije, visoke gospodarske rasti ter deregulacije. Kljub temu je med njegovo vladavino ameriški javni dolg s 712 milijard dolarjev leta 1980 zrasel na 2.000 milijard leta 1988.

Drugi mandat v znamenju zunanje politike
V svojem prvem mandatu je Reagan preživel poskus atentata in se ostro zavzel proti organiziranemu delu, njegov drugi mandat pa so zaznamovale predvsem zunanjepolitične zadeve, predvsem konec hladne vojne. Ukazal je invazijo na otoško državico Grenada, ukazal je bombardiranje Libije, po Evropi pa je nameščal jedrske rakete. Leta 1983 je iz Libanona umaknil ameriško vojsko, ko so teroristi bombardirali oporišče marincev in jih pobili več kot 200.

Ukazal je ogromne vojaške priprave v oborožitveni tekmi s Sovjetsko zvezo in se tako odrekel strategiji popuščanja napetosti. SSSR je javno opisal kot "zlobni imperij" in podpiral protikomunistična gibanja po vsem svetu, potem pa se je s tem imperijem pogajal za zmanjšanje jedrske nevarnosti. Z Gorbačovom je sklenil sporazum o odstranitvi raket z jedrskimi konicami srednjega dosega in zmanjšanju jedrskega orožja obeh držav. Reagana označujejo za zmagovalca nad Sovjetsko zvezo tudi zaradi programa vojna zvezd, ki naj bi komunističnega velikana finančno tako izčrpal, da mu je preostal le bankrot.

Reagan je umrl leta 2004 po dolgoletnem boju z alzheimerjevo boleznijo, Američani pa so njem poimenovali letališče v Washingtonu, letalonosilko, več cest, v obravnavi pa je tudi predlog, da se njegova podoba uvrsti na 50-dolarski bankovec namesto predhodnika Ulyssesa Granta.

Reagana v priljubljenosti prekaša le Kennedy
Med ameriškimi predsedniki novejše zgodovine je status legende pripadel le demokratu Johnu F. Kennedyju, ki so ga ubili leta 1963 v Dallasu, zdaj pa se temu naslovu vse bolj bliža tudi Reagan, ki ga v priljubljenosti prekaša le Kennedy. Ker bo danes v Dallasu finale ameriškega nogometa superbowl, bodo med polčasom prikazali poseben kratki dokumentarec v Reaganovo čast, posebne slovesnosti pa bodo potekale tudi na nekdanjem Reaganovem ranču in v njegovi knjižnici.

Republikanski politiki Reagana opisujejo kot politični ideal, h kateremu težijo. Njegova predsedniška knjižnica v Simi Valleyju v Kaliforniji, kjer si je mogoče ogledati kose berlinskega zidu, k zrušitvi katerega je Reagan leta 1987 v Berlinu sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu poslal slavni poziv, je pravo romarsko središče republikancev, kjer se poklonijo nekdanjemu predsedniku in tam iščejo navdih za svoje delovanje.

Reaganova politična zapuščina pa je vzor tudi aktualnemu predsedniku, demokratu Baracku Obami, ki se po njem zgleduje zaradi optimizma, s katerim je prevzel Američane. Obama upa tudi, da se bo zgodovina ponovila na gospodarskem področju, saj je Reagan leta 1984 zmagal predvsem zato, ker se je izboljšal gospodarski položaj v državi in je lahko volivce brez strahu vprašal, ali so na boljšem kot leta 1980.

Reaganova politika ni bila le pozitivna
A kljub izjemni priljubljenosti Reagana ameriški politični analitiki in strokovnjaki opozarjajo, da njegova vladavina ni bila samo pozitivna in se legenda ne sklada povsem z dejstvi. Novinar Philadelphia Daily Newsa Will Bunch, ki je napisal knjigo "Zlomimo mit", je za CNN povedal, da številni ljudje pozabljajo, da je bila Reaganova politika izjemno razdeljena in da ni imel prav nobene podpore Afroameričanov.

"Reganov mit je precej preprost. Ljudje se ga spominjajo predvsem kot človeka, ki je zmagal v hladni vojni in ki je potegnil ameriško gospodarstvo iz krize. Med njimi prevladuje ideja, da je Reagan zrušil Berlinski zid in rešil gospodarstvo. A to ni vse, obstajajo tudi temnejše strani nekdanjega predsednika," je pojasnil Bunch in ob tem spomnil na zviševanje davkov ter sodelovanje z demokrati na več področjih, kot si republikanci upajo priznati.