Dopisnica RTV Slovenije iz Washingtona je na Haiti odpotovala kmalu po rušilnem potresu, ki je državo stresel 12. januarja. Njeni prvi vtisi? "Težko je opisati z besedami, na ulicah je bilo še vedno na stotine trupel, širil se je smrad, kupi ruševin, težko prevozne ceste in na desettisoče ljudi, ki so brezciljno hodili po ulicah, nekateri so iskali morebitne preživele, drugi so iskali vodo, hrano, prenočišče. In na desettisoče ranjencev, ki so ležali kar na dvoriščih bolnišnic."
Celoten klepet z Vlasto Jeseničnik si kahko preberete TUKAJ.
V tednih po potresu so s Haitija začele prihajati zgodbe o "posvojitvah" otrok, ki so med potresom osiroteli, pravi škandal pa je izbruhnil, ko so se pojavile slike zdravnikov, ki se norčujejo iz bolnikov. "Obiskala sem več sirotišnic, ampak v tistih prvih dneh po potresu o nepravilnostih, "ugrabitvah" otrok ne bi mogla govoriti. Tudi ne o "norčevanju" zdravnikov. Naprotno, zdravniki, medicinske sestre, na tisoče prostovoljcev, ki so se zgrnili na Haiti v nekaj dneh po potresu, so res skušali narediti vse, da bi pomagali prizadetim ljudem," je v MMC-jevi spletni klepetalnici odgovarjala Jeseničnikova.
Občutka osebne ogroženosti ni imela
Haiti po potresu, ki so ga seizmologi napovedovali več let, niso pa napovedali datuma, čakata dolgo okrevanje in obnova. "Ko sem odhajala, so se stvari začele počasi urejati. Na ulicah je bilo mogoče opaziti več vojske in policije, nekoliko bolje se je uredilo razdeljevanje človekoljubne pomoči, hrane, vode, zdravil. Velik problem je še vedno nastanitev. Tistim, ki jim ni uspelo zapustiti mesta, še vedno živijo v velikanskih improviziranih šotorskih naseljih, ki so zrasla v parkih, na ulicah - brez elektrike, tekoče vode, kopalnic, stranišč. Problem širjenja nalezljivih bolezni ostaja, še posebej ker se približuje deževno obdobje. Javnega prevoza ni, ljudje hodijo peš, tisti, ki imajo denar, se vozijo z avtomobili ali motorji," pravi dopisnica RTV-ja, ki nikoli ni imela občutka osebne ogroženosti. "Bili pa so precej nevarni trenutki, ko sva bila s snemalcem sredi večstoglave množice, ki je ropala trgovine. Veliko streljanja, nervoze, kaosa in v takih trenutkih ni mogoče predvideti, proti komu se bo obrnila množica. Ljudje so bili lačni in za preživetje so bili pripravljeni storiti marsikaj."
Človeško trpljenje povzročalo tudi nočne more
Jeseničnikova je že med poročanjem s Haitija v intervjuju za MMC povedala, da je Haiti ena največjih zgodb v njenem življenju. Poleg Haitija ji bodo v spominu najbolj ostali še afganistanska vojna, čečenska vojna, drama talcev v moskovskem gledališču Dubrovka in zajetje več kot tisoč otrok in njihovih staršev ter učiteljev v Beslanu. Jeseničnikova je razkrila, da je zaradi trpljenja, o katerem je poročala med svojo kariero, že imela nočne more. "Po poročanju iz Beslana leta 2004, ko so čečenski teroristi ubili več kot 300 otrok in njihovih staršev ter učiteljev. Tudi tega, kar sem videla na ulicah in bolnišnicah Port-au-Princea, trpljenja, bolečine, smrti, ne bom nikoli pozabila."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje