Bela hiša je bila nad izjavami ogorčena in jih je označila za "grozljive in blazne".

Nekdanji predsednik ZDA je večkrat izrazil svojo skeptičnost glede dodatne pomoči Ukrajini, pa tudi glede samega obstoja zveze Nato in med svojim predsedovanjem večkrat zagrozil z izstopom iz Severnoatlantskega zavezništva.

Na zborovanju v Južni Karolini, kjer bodo strankarske volitve potekale 24. februarja, je Trump trdil, da je med nekim Natovim srečanjem povedal predsedniškemu kolegu, da ZDA pod njegovim vodstvom ne bi branile nobene države, ki ne spoštuje svojih finančnih zavez.

"Predsednik neke večje države je vstal in rekel, no, gospod, če ne plačamo, pa nas napade Rusija, nas boste obvarovali? Jaz pa sem mu odvrnil, da če niso plačali, to pomeni, da ne spoštujejo svojih obvez. Ne, ne bi vas obvaroval. Pravzaprav bi Rusijo spodbujal, da stori, kar koli, za vraga, si želi. Morate plačati. Morate plačati svoje račune."

"Spodbujati invazije morilskih režimov na naše tesne zaveznice je grozljivo in blazno – in ogroža ameriško nacionalno varnost, globalno stabilnost in naše gospodarstvo," je Trumpove opazke komentiral tiskovni predstavnik Bele hiše Andrew Bates.

Bates je še dodal, da je Biden po prihodu v Belo hišo leta 2021 obnovil ameriška zavezništva in zagotovil, da je Nato zdaj "največji in najvitalnejši, kar je kdaj bil". "Predsednik Biden ne bo pozival k vojnam in promoviral poblaznelega kaosa, ampak bo še naprej krepil ameriško vodstvo in se postavljal za naše interese nacionalne varnosti, ne pa proti njim," je dejal.

Države članice Nata so se leta 2014, po ruski priključitvi Krima, strinjale, da ustavijo proračunske reze iz časa po hladni vojni, in si za cilj postavile, da namenijo 2 odstotka svojega BDP-ja za obrambo.

Med svojo kampanjo leta 2016 je Trump razburil zahodne zaveznice, ko je opozoril, da bi ZDA pod njegovim vodstvom lahko odstopile od svojih zavez iz Natove pogodbe in priskočile na pomoč zgolj državam, ki izpolnjujejo ta cilj 2 odstotkov. Leta 2022 je Nato poročal, da sedem od 31 Natovih članic izpolnjuje to zavezo – leta 2014 jih je samo tri, a je ruska invazija na Ukrajino nekatere članice spodbudila k večjim vlaganjem v obrambo.

Ameriške politične analitike Trumpove sobotne izjave precej skrbijo. "Zveni, kot da Trump v bistvu spodbuja Rusijo, da napade naše zaveznice," je na omrežju X zapisal analitik MSBC-ja David Corn.

Konservativna politična komentatorka Alyssa Farah Griffin pa je dejala, da so Trumpove izjave "glasba za Putinova ušesa".

Javnomnenjske ankete Trumpa postavljajo pred Bidnom, ki je nekdanjega predsednika premagal na volitvah 2020. A se republikanec spopada z vrsto obtožnic v štirih ločenih primerih, ki potekajo na sodiščih proti njemu, od tega, da je skušal spodkopati rezultate volitev, do nezakonitega posedovanja vladnih skrivnosti po koncu mandata in podkupovanja nekdanje pornozvezdnice.

Potencialna Trumpova zmaga na novembrskih volitvah skrbi tudi evropske zaveznice, ki menijo, da bi to lahko ogrozilo ameriško zavezo Natu, a je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg prejšnji mesec dejal, da meni, da drugi Trumpov mandat ne bo ogrozil ameriškega članstva v zavezništvu.

Kritični odzivi na Trumpove izjave

Stoltenberg je v odzivu na Trumpove izjave posvaril pred govori, ki spodkopavajo varnost. "Vsako namigovanje, da se zavezniki ne bodo branili med seboj, spodkopava varnost vseh nas, tudi ZDA, ter izpostavlja ameriške in evropske vojake večjemu tveganju," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odzivu poudaril Stoltenberg.

V izjavi za javnost je dodal, da Nato ostaja pripravljen in sposoben braniti vse zaveznike. "Na vsak napad na Nato bomo odgovorili enotno in odločno," je poudaril. Izrazil je še prepričanje, da bodo ZDA ostale močna in predana zaveznica Nata, ne glede na to, kdo bo zmagal na novembrskih predsedniških volitvah.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na omrežju X poudaril, da Nato že 75 let podpira varnost in blaginjo Američanov, Kanadčanov in Evropejcev. Nepremišljene izjave o varnosti zavezništva in solidarnosti po njegovih besedah služijo le interesom ruskega predsednika Vladimirja Putina, svetu pa ne prinašajo večje varnosti ali miru. "Nasprotno, ponovno poudarjajo, da mora EU nujno še naprej razvijati svojo strateško avtonomijo in vlagati v svojo obrambo. In ohraniti močno zavezništvo," je še zapisal Michel.