Von Böselagerja niso odkrili, ker nobeden od njegovih sozarotnikov med mučenjem ni izdal njegovega imena. Foto: EPA
Von Böselagerja niso odkrili, ker nobeden od njegovih sozarotnikov med mučenjem ni izdal njegovega imena. Foto: EPA

Von Böselager, ki je umrl v 91. letu starosti, je bil eden od osmih častnikov, ki so marca 1943 nameravali ustreliti Hitlerja in vodjo SS-a Heinricha Himmlerja med njunim obiskom vzhodne fronte, a je njihov načrt propadel, ko se je Himmler odločil, da ga ne bo na obisk. Von Böselager je bil tudi eden od 200 moških in žensk, vpletenih v poskus atentata na HItlerja 20. julija 1944, ko so v generalnem štabu v Vzhodni Prusiji pod mizo namestili kovček z eksplozivom.

Bomba v kovčku je eksplodirala, vendar je nacistični vodja ušel le z lažjimi poškodbami, saj je neki častnik kovček premaknil za masivno nogo hrastove mize.

Clausa Schenka von Stauffenberga in preostale častnike, vpletene v zaroto, so ujeli in usmrtili še isti dan, von Böselagerja, ki je priskrbel eksplozivo, pa niso odkrili. V številnih intervjujih je razkril, da so v Hitlerjevo letalo dvakrat namestili bombo, a nobenkrat ni eksplodirala.

T. V.