Prebivalci Tbilisija so v strahu pred morebitnim pohodom ruske vojske nad mesto. Foto: EPA
Prebivalci Tbilisija so v strahu pred morebitnim pohodom ruske vojske nad mesto. Foto: EPA
Mesto Gori, ki je znano kot rojstni kraj sovjetskega diktatorja Josip Stalina, naj bi bilo uničeno in izropano. Foto: EPA
V vojni najkrajšo vedno potegne civilno prebivalstvo in tako je tudi v trenutne konfliktu v Gruziji. Številni civilisti na obeh straneh so bili pred spopadi prisiljeni zapustiti svoje domove. Foto: EPA
Tudi po razpadu Sovjetske zveze je Rusija v ukrajinskem pristanišču Sevastopol ohranila svojo črnomorsko floto. Rusija ima najemno pogodbo do leta 2017. Foto: EPA
EU o opazovalcih v Južni Osetiji
Gruzija ostaja nemirna

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je rusko vojsko obtožil, da je napadla in zavzela mesto Gori, ki je od prestolnice Tbilisi oddaljeno 90 kilometrov. Le nekaj ur potem, ko sta se Rusija in Gruzija dogovorili o premirju, je po poročilih okoli 50 ruskih tankov zavzelo Gori, ruski vojaki pa naj bi ropali po mestu.

Rusija je nad separatistično pokrajino Južno Osetijo sestrelila dve gruzijski vohunski letali, kar je po njenih besedah dokaz, da gruzijska stran ni prekinila vseh vojaških aktivnosti, kot se je zavezala v dogovoru o premirju. Prav tako so zanikali "lažna" poročila tujih agencij, da ruski vojaki ropajo po Goriju.

Potem ko so tuje agencije poročale, da se ruski tanki in oklepniki iz Gorija premikajo proti Tbilisiju - po besedah nekaterih predstavnikov gruzijskih oblasti z namenom, da obkolijo prestolnico -, so iz ruskega generalštaba sporočili, da ne gre za nobeno pomikanje proti Tbilisiju, ampak so v okolici Gorija odkrili veliko nezavarovano gruzijsko skladišče orožja in streliva, ki so ga v duhu demilitarizacije konfliktnega območja in zagotavljanja varnosti prebivalstva zavarovali in izpraznili. Poročanje o premiku ruskih sil proti Tbilisiju so zanikale tudi gruzijske oblasti.

Bush poziva Rusijo k izpolnitvi obljub
Ameriški predsednik George Bush je Rusijo pozval, naj drži dano besedo in deluje za končanje krize, ob tem pa je dejal, da vztraja pri spoštovanju suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije. Ameriški vojski je naročil, da nemirno kavkaško državo oskrbi s humanitarno pomočjo, kar pa si je Sakašvili napačno razlagal in sporočil, da bo ameriško obrambno ministrstvo prevzelo nadzor nad gruzijskimi pristanišči in letališči. Iz Pentagona so takoj zanikali njegove navedbe in dejali, da ne nameravajo in tudi ne potrebujejo nadzorovati katerega koli pristanišča ali letališča.

Lavrov: ZDA se morajo odločiti
Iz Moskve je po drugi strani prišel poziv, naj se ZDA odločijo med partnerstvom z Rusijo ali gruzijskim vodstvom, ki je po besedah Rusov "virtualni projekt". "Trenutno gruzijsko vodstvo razumemo kot poseben projekt ZDA, vendar se bodo morale ZDA nekega dne odločiti med obrambo svojega prestiža nad virtualnim projektom ali pravim partnerstvom, ki zahteva skupno delovanje," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in dodal, da so partnerje že večkrat opozorili, da se gredo nevarno igro, ko oborožujejo Gruzijo.

Medvedjev in Sakašvili privolila v premirje
Novi spopadi so v Gruziji izbruhnili nedolgo zatem, ko sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Sakašvili privolila v načrt za umiritev spopadov, ki vsebuje šest točk. Soavtor načrta, francoski predsednik in predsedujoči EU-ja Nicolas Sarkozy, je ob tem sicer priznal, da načrt ne more rešiti večjih vprašanj in težav: "Za to si moramo še prizadevati, vseeno pa načrt poudarja, spoštuje in zagotavlja gruzijsko ozemeljsko celovitost."

Sporazum predvideva takojšnje prenehanje vseh sovražnosti med vojskujočima se stranema, umik obeh strani na položaje pred izbruhom vojaških akcij 6. avgusta, vrnitev beguncev na svoje domove in zagotovitev svobodnega dostopa človekoljubne pomoči.

Sarkozy in Medvedjev sta se strinjala, da je Gruzija neodvisna država in da si je Rusija nikakor ne namerava priključiti. Je pa ruski predsednik ob tem dejal, da "suverenost temelji na volji ljudi" in da lahko "ozemlejsko celovitost prikažejo dejanska dejstva na terenu". Medvedjev se zagovarja, da po gruzijskem vpadu v Južno Osetijo Rusija ni imela druge izbire kot vojaško posredovanje. Po besedah Sakašvilija ozemeljska celovitost Gruzije sploh ni vprašanje, pozdravil pa da bo mednarodno posredovanje.

Misija EU v Gruzijo
Zunanji ministri Evropske unije so na izrednem zasedanju v Bruslju sklenili, da bo povezava v Gruziji fizično navzoča s svojimi mirovniškimi opazovalci in posredniki. Francoski minister in predsedujoči Svetu EU-ja za splošne in zunanje zadeve Bernard Kouchner je dejal, da so v Bruslju odločeni, da bodo z napotitvijo misije nadzirali uresničevanje mirovnega načrta. Na začetku naj bi bila to le politična, neoborožena, opazovalna misija, ki bi bila lahko pozneje nadgrajena v vojaško prisotnost.

Juščenko omejil gibanje ruske flote
Sakašvilijev zaveznik, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, je po vrnitvi iz Gruzije podpisal dekret, ki uvaja nove omejitve za rusko črnomorsko floto, ki je zasidrana v ukrajinskem pristanišču Sevastopol. Po novem bo morala ruska vojska ukrajinske oblasti 72 ur vnaprej prositi za dovoljenje za premik ladij, letal in vojakov, Ukrajinci pa bodo imeli tudi pravico spremeniti ruske "potovalne" načrte.

Kolegi prišli podpret Sakašvilija
V torek se je na zborovanju v Tbilisiju sicer zbralo okoli 100.000 Gruzijcev, ki so prišli poslušat nagovor Sakašvilija. Gruzijskemu predsedniku so prišli izraziti podporo tudi nekateri voditelji držav, ki so bile po sovjetskim vplivom. Poleg Juščenka so bili na zborovanju še kolegi iz Estonije, Latvije, Litve in Poljske.

Tuji mediji poročajo, da se je z oboroženim napadom Rusije na Gruzijo začel tudi spletni napad na strežnike vladnih spletnih strani Gruzije ter tudi komunikacijskih in transportnih ter drugih podjetij. Ruske oblasti so organizirane spletne napade sicer zanikale, krivi naj bi bili posamezniki.

K. S./G. V.

EU o opazovalcih v Južni Osetiji
Gruzija ostaja nemirna