V Italiji se na današnji dan spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali pa bodo zapustili svoje rodne kraje.

"Danes Italija zaznamuje dan spomina in se poklanja mučencem fojb ter tistim, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove samo zato, ker so bili Italijani," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejala postfašistična premierka Giorgia Meloni. Opozorila je, da je bil spomin na fojbe in odhod dolgo potisnjen v ozadje.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vprašanje fojb zdaj splošno znano v javnosti, o njem se uči v šolah in razpravlja v medijih. Dodal je, da se "nihče ne sme bati resnice" in da resničnega tveganja ne predstavlja kroženje različnih idej in pogledov, temveč brezbrižnost.

"Žrtvam teh zlorab, beguncem in njihovim družinam danes namenjamo ganljiv in sočuten spomin. Njihovega trpljenja ne smemo podcenjevati," je v nagovoru na Kvirinalu dejal Mattarella, ob tem pa poudaril pomen nadaljevanja stalne politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi.

"V prihodnost glejte brez zamer, a tudi brez pozabe," pa je v svojem govoru na Kvirinalu pozval italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je spomnil tudi na muke številnih žensk v tistem času in citiral besede predsednika Mattarelle ob prejšnjih spominskih slovesnostih.

Spomnimo, leta 2019 je Tajani ob takratnem dnevu spomina na žrtve fojb med drugim dejal "Živel Trst, živela italijanska Istra, živela italijanska Dalmacija", zaradi česar se je pozneje opravičil, saj da so bile te besede razumljene kot ozemeljska zahteva, a da to ni bil njegov namen.

Prvič udeležba predsednikov krovnih organizacij slovenske manjšine

Italijanske državne slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe in odhoda na Kvirinal se letos prvič udeležujeta tudi predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO).

Čeprav je vabilo na vsakoletno proslavo iz urada italijanskega predsednika na naslova SKGZ-ja in SSO-ja prispelo prvič, prejemnika – predsednica SKGZ-ja Ksenija Dobrila in predsednik SSO-ja Walter Bandelj – nad njim nista bila presenečena, saj da predstavlja nadaljevanje pomembnih korakov v smeri sožitja, ki sta jih v zadnjih letih storila Mattarella in prejšnji slovenski predsednik Borut Pahor.

Kot je za Televizijo Slovenija poročal Janko Petrovec, je za Ksenijo Dobrila najpomembneje nadaljevati "po začrtani poti sožitja in odpuščanja". Vsi namreč negujemo predvsem lastne spomine in bolečine, prav pa je, da nismo imuni na spomine in bolečino drugega. "Te bolečine moramo pustiti za nami v korist mladih generacij, ki imajo druge skrbi in druge prioritete in kot nam je rekel ob stisu rok predsednik Matarella 'gremo dalje po tej poti'," je dejala.

Zadovoljen je bil tudi Bandelj, ki meni, da je treba pozornost usmeriti predvsem v razbremenjeno prihodnost mladih. "Tukaj moramo vzeti zgodovino kot nekaj, kar se je zgodilo, vemo, kaj se je na eni strani in tudi, kaj se je na drugi. Vendar moramo gledati naprej, bodočnost je v mladini," je dejal.

Dejstvo, da sta bila na slovesnost prvič v zgodovini povabljena predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, je v Odmevih pozdravil tudi nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, ki je kot pomembno izpostavil tudi, da je Mattarella v svojem govoru omenil fašizem in da je omenil tudi "našo skupno evropsko perspektivo ter potrebo po sožitju".

Po Pahorjevi oceni je treba zaupanje, ki je bilo vzpostavljeno, še naprej krepiti, če želimo, da bo tudi vnaprej "rodilo atmosfero, v kateri se bomo Slovenci in Italijani dobro počutili". "Obe strani si morata iskreno prizadevati, da bosta še naprej gojili, kar jima je skupno glede prihodnosti, in da bosta spoštljivo obravnavali tisto, kar jim je različno glede preteklosti," je dejal.

Tradicionalno osrednja spominska slovesnost, ki se je običajno udeležujejo številni pripadniki združenj optantov ter predstavniki krajevnih oblasti, je dopoldne potekala pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu.

Že v četrtek je spomenik v Bazovici obiskal predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa, sicer ljubitelj italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. "Dokler zgodba o fojbah in eksodusu ni pripadala vsej narodni skupnosti, je bilo težko govoriti o skupnem spominu. Danes mi ravno to daje upanje, da moramo naprej po poti, ki smo jo že pred časom ubrali," je po navedbah Primorskega dnevnika dejal La Russa, član vladajočih postfašističnih Bratov Italije.