Pod "ta" je mislil seveda na sprejem, ki ga ameriško veleposlaništvo že tradicionalno prireja ob 4. juliju, dnevu neodvisnosti. Kdor je imel priložnost kdaj prisostovati temu praznovanju v ZDA, ve, da se vse vrti okoli ponosa, enotnosti in, no, roštiljad, ognjemetov in smetanastih tort v obliki ameriške zastave. Skratka, popolnoma drugače od nedavnega slovenskega praznovanja dneva državnosti.
Sinoči je veleposlaništvo v Križankah pričaralo podobno razpoloženje. Vse je bilo v znamenju rdeče-belo-modrega, ameriške zastave so plapolale, lampijončki v barvi ameriške zastave so se zibali ob pročelju starih ljubljanskih meščanskih hiš, oder Križank je bil posut z domoljubnimi zvezdami. Zvezd je bilo še posebej veliko letos. Kot da bi veleposlanik ZDA, ki je v zelo kratkem času svojega staža dobil sloves precej ... angažiranega za slovenske zadeve, skušal še posebej jasno podati svoje sporočilo.
"E Pluribus Unum; Ex Uno Plures"
Zvezde so bile projicirane na zastor, zvezde so delale družbo idrijskim čipkam pri okrasnih svečah, zvezde so bile polepljene nad zvočniki, iz katerih je zadonela najprej Zdravljica, nato pa še ameriška himna. In tematiko, ki je nazadnje razklala Slovence, se je dalo razbrati tudi v Mussomellijevem govoru "E Pluribus Unum; Ex Uno Plures".
"Z vsem spoštovanjem in nekoliko zadržanosti, saj se zavedam, da sem v vaši deželi samo gost, se mi včasih zdi, da Slovenci ne spoštujete dovolj drug drugega glede prispevkov k vaši skupni zgodovini - in dogodki zadnjih tednov so to delitev še poglobili - pa vendar se začenja čutiti nov duh sodelovanja, ko se vedno več Slovencev odreka obema skrajnostma," je dejal.
In še: "Medtem ko je ameriška raznolikost vodila do večje enotnosti, se zdi skoraj ironično, da so lahko ljudje, ki imajo toliko skupnega kot Slovenci, tako razdeljeni. Tako čudovita dežela, država s tako bogato zgodovino in narod, tako ponosen na svojo zapuščino - pa vendar, ostajate razdvojeni."
"Vedno bolj prisotno je zavedanje, kako pomembno je, da vsi Slovenci delate skupaj in za skupno dobro. Za kompromis je potreben pogum; za žrtvovanje je potrebna prava ljubezen do domovine. In potrebna je skoraj božanska modrost, da smo sposobni videti drugo stran zgodovine, drugo plat vsake zgodbe. Razumeti drug drugega. Spoštovati drug drugega, ne pa da prikazujemo preteklost enostavno samo v črni in beli barvi. Ali morda, natančneje, da slikamo preteklost v rdeči in beli barvi," je še dejal 60-letni Mussomeli.
Zrcalna podoba Amerike
Veleposlanik ni pretirano skrival, na kaj se nanašata "E Pluribus Unum" in "Ex Uno Plures" iz latinskega naslova govora. "Iz mnogih eden" naj bi bile ZDA, kotel ras in kultur, ki pa skupaj sestavljajo eno. "Toda," kot opozarja Mussomelli, "ta enotnost pa ni prišla iz pozabe preteklosti, temveč iz sprave; ne da bi ob tem to svojo preteklost izgubili, pa tudi, da ne bi v njej ostali ujeti."
"Ex Uno Plures", "Iz enega mnogo", pa predstavlja Slovenijo, majhno deželo s toliko naravnih danosti in dediščine, ki pa ostaja razdvojena, kot je večkrat izpostavil veleposlanik. "Zrcalna podoba Amerike," je pripomnil.
Za MMC je Mussomelli še podrobneje razvil to idejo: "Slovenci so zelo ponosni na svojo kulturo, dediščino, jezik, a do države same je opaziti veliko pesimizma, preveč pesmizma. Včasih slišimo, da so Američani skoraj preveč otroški, da so preveč optimistični in nerazumni. Ampak, za Boga, včasih si želim, da bi lahko križal vrste, Slovenca z Američanom, in naredil enega za bolj optimističnega in drugega za bolj pesimističnega. A malce optimizma potrebuješ, sicer ne boš prišel nikamor naprej. In Slovenci, povečini, tega optimizma nimajo. Kar je škoda, ker je to čudovita država in ima veliko potenciala."
Ameriški "E Pluribus Unum" je bilo čutiti tudi na sprejemu, kjer je slovensko vino teklo v potokih skupaj z ameriškim viskijem (in švedsko vodko), bučke z bučnimi semeni in goveji karpačo pa so predstavljali slovenski antipod domoljubnim kolačkom (cupcakes), z modro-rdeče-belim oblivom in ameriškimi minizastavicami.
Med povabljenci so se tako mešali ministri Janševe in ministri Pahorjeve vlade, teolog Ivan Štuhec in radijec Dragan Bulič, predstavniki Amnestyja in uspešni poslovneži, Zoran Predin in Lado Leskovar, pa Miro Cerar, Božo Repe, Anton Bebler, estradniki in frančiškanski duhovniki v kuti, drugi tuji veleposlaniki v Sloveniji in še cela vrsta tako vidnejših Slovencev kot tudi v Sloveniji živečih Američanov. In za tistih nekaj ur se je ob zvokih džezovske zasedbe Zračnih sil ZDA v Evropi (Check Six) celo zazdelo, da lahko sobivajo v istem prostoru.