Predsednik Litve Gitanas Nauseda, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković na Krimski platformi v Kijevu. Foto: Reuters
Predsednik Litve Gitanas Nauseda, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković na Krimski platformi v Kijevu. Foto: Reuters

Zelenski je na vsakoletni Krimski platformi v Kijevu poudaril, da mora Ukrajina načrt predstaviti svojim zaveznikom pred drugim mednarodnim vrhom o miru, ki ga želi organizirati še letos.

"Če bodo partnerji podprli načrt, bo Ukrajina lažje prisilila Rusijo h končanju vojne," je dejal. "Gre za resno krepitev Ukrajine in po mojem mnenju bo imel tako psihološki kot politični vpliv na odločitev Rusije, da konča to vojno," je še dejal.

Zelenski je načrt prvič omenil prejšnji mesec in dejal, da se želi o njem pogovoriti z Bidnom.

Kijev je pripravil načrt v kritičnem trenutku vojne, saj ruske enote še naprej napredujejo na vzhodu Ukrajine, čeprav je ukrajinska vojna z namenom, da bi spremenila potek bojev na vzhodu, vdrla v rusko Kursko oblast.

Kijev obenem načrtuje še drugo mirovno konferenco. Na prvem mirovnem vrhu, ki je potekal v Švici, je bila sicer Rusija izključena. Kijev je pozneje izjavil, da podpira udeležbo Rusije na prihodnjem vrhu, saj si številne države svetovnega juga želijo, da bi se ga udeležili obe strani v vojni. Moskva je dejala, da se s Kijevom ne bo pogajala, dokler bodo ukrajinske sile na njenem ozemlju.

Ukrajinski predsednik naj bi sicer še ta mesec odpotoval na Generalno skupščino Združenih narodov.

Ruske sile naj bi izvajale obsežno protiofenzivo proti ukrajinski vojski v ruski Kurski oblasti. Fotografija je simbolična. Foto: AP
Ruske sile naj bi izvajale obsežno protiofenzivo proti ukrajinski vojski v ruski Kurski oblasti. Fotografija je simbolična. Foto: AP

Ruske sile začele večjo protiofenzivo v Kursku

Ruske sile so začele večjo protiofenzivo proti ukrajinski vojski, ki je avgusta vdrla v rusko Kursko oblast. Nad delom ozemlja so nadzor že povrnili, so dejali vojaški blogerji in višji ruski poveljnik.

Major general Apti Alaudinov, ki poveljuje čečenskim posebnim enotam Ahmat, ki se bojujejo v Kursku, je dejal, da so ruske sile osvobodile okoli deset naselij v Kursku, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

"Položaj je za nas dober," je dejal Alaudinov, ki je tudi namestnik vodje vojaškopolitičnega oddelka ruskega obrambnega ministrstva. Po njegovih besedah so ruske sile v ofenzivi.

Da so ruske sile sprožile večjo protiofenzivo, so dejali tudi trije vplivni promoskovski vojaški blogerji.

Reuters poudarja, da poročil o bojišču ni mogel preveriti. Ukrajina se glede tega ni oglasila.

Ukrajinska vojska je 6. avgusta z več tisoč vojaki ob podpori brezpilotnih letalnikov in s težko oborožitvijo sprožila vdor v Rusijo, v Kursko oblast.

Prejšnji teden je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da ukrajinske sile nadzirajo 100 naselij v oblasti Kursk in več kot 1300 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Biden: Proučujemo odpravo omejitev

Medtem je predsednik ZDA Joe Biden v torek namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve, ki Ukrajini preprečujejo uporabo ameriških raket dolgega dosega proti Rusiji.

"Trenutno to proučujemo," je ob odhodu v New York Biden odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajini ukinil omejitve za uporabo orožja dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti dal vedeti, da bi odprava omejitev za uporabo ameriških raket lahko povzročila zelo resne težave.

Predtem so pomembni politiki iz vrst republikancev v torek v pismu pozvali Bidnovo administracijo, naj Ukrajini dovoli namestitev raketnih sistemov dolgega dosega proti ciljem v Rusiji. Pri tem so menili, da bi morale ZDA to storiti že zdavnaj. Pismo je med drugim podpisal predsednik odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa Michael McCaul, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

ZDA uporabo svojega orožja proti Rusiji trenutno omejujejo na obrambo pred rusko ofenzivo na vzhodno ukrajinsko mesto Harkov. Ukrajina že dlje časa prosi za odpravo ameriških omejitev, češ da je to edini način za dostop do ruskih vojaških letališč, s katerih lahko vzletijo ruska vojaška letala, ki izvajajo napade v Ukrajini.

Britanski in ameriški zunanji minister David Lammy (desno) in Antony Blinken. Foto: Reuters
Britanski in ameriški zunanji minister David Lammy (desno) in Antony Blinken. Foto: Reuters

Blinken in Lammy v Kijevu

V Kijev sta medtem prispela ameriški in britanski zunanji minister, Antony Blinken in David Lammy, ki se bosta srečala tudi z Zelenskim.

Blinken je dejal, da je eden od ciljev obiska neposredno od ukrajinskega vodstva slišati, kakšni so cilji Kijeva in kako mu zaveznice lahko pomagajo.

Lammy je ob obisku dejal, da bo Velika Britanija Ukrajini zagotovila dodatnih 600 milijonov funtov (709 milijonov evrov) finančne podpore.

Britanska vlada namerava do konca leta zagotoviti 242 milijonov funtov sredstev, tudi za humanitarne potrebe, in jamstva za posojila Svetovne banke Ukrajini v vrednosti 484 milijonov funtov.

Med obiskom v Združenem kraljestvu v torek je ameriški minister očital Iranu, da Rusiji dobavlja balistične rakete, in dejal, da bi jih lahko v nekaj tednih uporabili proti Ukrajincem. Lammy je iransko potezo označil za pomembno in nevarno stopnjevanje.

Novi spopadi na vzhodu Ukrajine