Vojska namerava obkoliti mesto s pol milijona prebivalci s tanki in topništvom, je za državno televizijo povedal poveljnik Dejene Tsegaye. "Osvobodite se hunte ... nobenega usmiljenja ne bo," je dejal.

Uporniška Tigrayska ljudska osvobodilna fronta (TPLF), ki nadzira to gorato regijo, medtem sporoča, da se bo še naprej borila.

Njen voditelj Debretsion Gebremichael je za Reuters povedal, da je njegovim silam uspelo zadržati napredovanje zveznih enot. "Na južni fronti se že več kot teden dni niso mogli premakniti niti za ped."

Po navedbah vlade so njene sile prejšnji teden zavzele nekaj ključnih mest.

V zadnjih tednih je bilo v konfliktu ubitih na stotine ljudi, na tisoče pa jih je zbežalo, med drugim v sosednji Sudan. Združeni narodi opozarjajo pred humanitarno krizo.

Etiopija zavrača pogajanja

V petek je južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, predsednik Afriške unije, sporočil, da je imenoval tri nekdanje predsednike, da bi vodili pogajanja za konec konflikta. A Etiopija je ponudbo zavrnila, saj gleda na operacijo kot na notranjo misijo "kazenskega pregona". "Z zločinci se ne pogajamo. Privedemo jih pred roko pravice, ne pa za pogajalsko mizo," je za BBC dejal Mamo Mihretu iz kabineta premierja Abiya Ahmeda.

Ahmed, sicer lanski Nobelov nagrajenec za mir, očita TPLF-ju, da spodbuja upor v Tigrayu. Konflikt sicer izvira iz dolgoletnih napetosti med TPLF-jem, močno regionalno stranko z okoli 250.000 pripadniki, in etiopsko osrednjo vlado. Konflikt je eskaliral junija, ko je Abiy zaradi pandemije covida-19 preložil volitve. Za TPLF je vlada nelegitimna, češ da Abiy nima več mandata.

Po domnevnem napadu TPLF-ja na vojaški oporišči v Mekelleju je Abiy proti njim na začetku meseca sprožil ofenzivno. TPLF očitke zavrača.