Pri tem je šlo predvsem za temnopolte. Do današnje razsodbe je bil kritičen tudi predsednik ZDA Joe Biden.

"Študente je treba obravnavati na podlagi njihovih izkušenj kot posameznikov – ne na podlagi rase," je v večinskem mnenju zapisal vrhovni sodnik John Roberts. Proti so bile vse tri liberalne vrhovne sodnice.

Konservativna večina sodišča je podobno kot v primeru odprave pravice do splava uresničila dolgoletne želje konservativnih Američanov za odpravo politik t. i. afirmativnih ukrepov oziroma pozitivne diskriminacije.

Afirmativni ukrepi so prizadevanja za izboljšanje izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti temnopoltih, ki večinoma izhajajo iz manj izobraženih in revnih okolij in imajo zaradi tega že v izhodišču slabše možnosti za napredovanje in uspeh. Univerze raso upoštevajo tudi zato, da svojim študentom zagotovijo čim bolj rasno raznoliko okolje in izkušnje.

Ameriški liberalci opozarjajo, da se lahko tudi eden najkonservativnejših vrhovnih sodnikov, temnopolti Clarence Thomas, za svoj uspeh zahvali afirmativni akciji, čeprav je med tistimi, ki so si dalj časa prizadevali za njeno ukinitev.

Sodišče na strani Študentov za pošten sprejem

Sodišče je izjavilo, da lahko univerze po lastnih merilih upoštevajo osebne izkušnje posameznega prosilca – na primer, ali je odraščal v ozračju rasizma – pri obravnavi njegove prošnje v primerjavi s prosilci, ki so bolj akademsko usposobljeni.

Vendar pa odločanje predvsem na podlagi tega, ali je prosilec temnopolt, belopolt ali pripadnik druge rase, predstavlja rasno diskriminacijo, je zapisal Roberts in dodal, da ameriška ustavna zgodovina ne dopušča takšne izbire.

Sodišče se je postavilo na stran aktivistične skupine Students for Fair Admissions (Študenti za pošten sprejem), ki je tožila najstarejši zasebni in javni visokošolski ustanovi v državi – elitno univerzo Harvard in Univerzo Severne Karoline.

Skupina je trdila, da so politike sprejema, ki upoštevajo rase, diskriminirale enako ali bolje kvalificirane azijske Američane, ki so se potegovali za vstop na obe univerzi.

Dominoučinek razsodbe?

Afirmativna akcija se je izoblikovala v času boja za državljanske pravice temnopoltih v 60. letih prejšnjega stoletja. Njeni nasprotniki trdijo, da ni več potrebna, saj v ZDA ni več diskriminacije in različnih možnosti, kar je po mnenju zagovornikov afirmativnih ukrepov v nasprotju z realnostjo.

Sodba o afirmativni akciji bi lahko imela podoben učinek kot razveljavitev pravice do splava, saj bi lahko številne države in institucije ustavile programe, namenjene prikrajšanim manjšinam.

Liberalna vrhovna sodnica Sonia Sotomayor je dejala, da odločitev razveljavlja desetletja precedensov in pomembnega napredka. "S tem je sodišče utrdilo površno pravilo o barvni slepoti kot ustavno načelo v endemično segregirani družbi," je zapisala.

Ameriški predsednik Biden je v odzivu na odločitev sodišča dejal, da odločitvi odločno nasprotuje. "Sodišče je danes ponovno odstopilo od desetletij pravnih precedensov. Vedno sem verjel, da je obljuba Amerike v tem, da je dovolj velika za uspeh vsakogar. Vsaki generaciji je koristilo odpiranje vrat za priložnosti, da se vključijo tudi tisti, ki smo jih pustili za seboj," je dejal Biden in dodal, da diskriminacija v ZDA še vedno obstaja, današnja odločitev pa tega ni spremenila.

Bidnov predhodnik Donald Trump je po drugi strani sporočil, da odločitev vrhovnega sodišča pomeni velik dan za Ameriko. "Končno bodo nagrajeni ljudje z izjemnimi sposobnostmi, ki so potrebne za uspeh, vključno s prihodnjo veličino naše države. To je odločitev, na katero so upali vsi," je sporočil Trump.

Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell meni, da gre za dolgo potreben korak v smeri enakopravnosti pred zakonom in odločitev zdrave pameti. Vodja demokratske večine Chuck Schumer pa je prepričan, da je sodišče s tem postavilo ogromno oviro na pot proti rasni pravičnosti.

Predsednik največje organizacije temnopoltih Američanov (NAACP) Derrick Johnson je izjavil, da je bila najslabša posledica afirmativnih ukrepov, da je ustvarila Clarencea Thomasa, ki je imel koristi od programa, zdaj pa jih zanika številnim temnopoltim posameznikom. "Zgodovinski problem je bil ta, da so univerze, podjetja in druge organizacije zavračale nadarjene temnopolte zaradi njihove rase," je sporočil.

Obama: Pravila niso enaka za vse

Na odločitev sta se nemudoma odzvala tudi prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA, Barack Obama in žena Michelle Obama. "Tako kot vsaka politika tudi politika afirmativne akcije ni bila popolna. Vendar pa je generacijam študentov, kot sva jaz in žena Michelle, omogočila, da dokažejo, da sodijo zraven. Zdaj moramo vsi skupaj mladim omogočiti priložnosti, ki si jih zaslužijo," je sporočil nekdanji predsednik.

Michelle Obama je opozorila, da ne gre le za afirmativno akcijo, saj številne študente različno obravnavajo pri sprejemu, nekatere zaradi uglednih ali bogatih staršev. "Prepogosto preprosto sprejmemo, da so denar, moč in privilegij povsem utemeljene oblike afirmativne akcije, medtem ko se od otrok, kot sem bila sama, pričakuje, da tekmujejo, čeprav so pravila vse prej kot enaka," je sporočila in dodala, da jo zaradi odločitve sodišča skrbi za mlade v ZDA.