Takšno ugotovitev je za Odmeve podala Lidija Črnko, ki se je po enem tednu, ki ga gotovo nikoli ne bo pozabila, vrnila iz Libanona. Tja se je odpravila na obisk k prijateljici, v drugo največje mesto Saida, napadi na državo pa so se začeli le dobro uro po njenem prihodu. Kot je dejala, letal ne vidiš, slišiš in čutiš pa bombardiranje.

Na pomoč Velenjčanki je priskočila avstrijska ambasada, ki je poskrbela, da se je prek Madrida in Prage varno vrnila domov.

Cene živil petkrat višje
Izraelski premier Ehud Olmert je sinoči privolil v odprtje koridorja med Libanonom in Ciprom, prek katerega bo mogoča varna dostava človekoljubne pomoči v Libanon za evakuacijo libanonskih beguncev. Cene živil, zdravil in nafte v Libanonu so se v tednu dni zvišale kar za petkrat.

Zaradi spopadov je od doma odšlo pol milijona prebivalcev, državo še naprej zapuščajo številni tujci. V Libanonu naj bi bilo približno 90.000 Šrilančanov, 40.000 Kanadčanov, 30.000 Filipincev, 25.000 Američanov, prav toliko Avstralcev, 22.000 Britancev in 20.000 Francozov.

Največ evakuirancev prepeljejo v ciprsko pristanišče Larnaka, zaradi česar so ciprske oblasti zelo obremenjene. Na Evropsko unijo so zato naslovile več pozivov, naj prevzamejo del bremena tudi evropske države. Vsak dan se na Ciper zateče približno 4.000 ljudi. Ameriške oblasti so organizirale šest čarterskih letov, ki bodo Američane s Cipra brezplačno odpeljali v Baltimore, v pristanišče pa vsak dan pripluje več britanskih, italijanskih, grških in indijskih ladij.

Vrnitev marincev
Pri evakuaciji sodeluje devet ameriških vojaških ladij, po 23 letih pa so se v Bejrut vrnili tudi ameriški marinci. Leta 1983 so ga zapustili, potem ko je v terorističnih napadih umrlo več kot 240 vojakov.

Z velikimi logističnimi težavami pri evakuaciji se spoprijema Šrilanka, ki išče več deset tisoč Šrilančanov, kolikor jih dela v Libanonu. Večina je žensk, ki delajo kot hišne pomočnice, veliko jih dela brez ustreznih papirjev.