Med njimi jih ima 94 sedež v Izraelu, 18 pa v šestih drugih državah, ZDA, Franciji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, na Tajskem in v Združenem kraljestvu. Med izpostavljenimi podjetji so tudi velikani Airbnb, TripAdvisor in Motorola.

Urad ZN-a v poročilu pravi, da dejavnosti podjetij na seznamu povzročajo skrbi glede kršenja človekovih pravic. Izraelske naselbine na zasedenem palestinskem ozemlju na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu predstavljajo hudo kršitev mednarodnega prava, po Rimskem statutu, pravni podlagi Mednarodnega kazenskega sodišča, pa predstavljajo vojni zločin.

Po poročanju BBC-ja med dejavnosti, ki jih ZN problematizira, spadajo dobava opreme in materiala za gradnjo in širitev naselbin in zidu, dobava opreme za rušenje hiš in kmetij, rastlinjakov, nasadov oljk in pridelkov, nudenje storitev in podpore za vzdrževanje in obstoj naselbin, vključno s transportom ter bančne in finančne operacije, namenjene razvoju, širitvi in vzdrževanju naselbin.

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je dejala, da je seznam plod "obsežnega in podrobnega procesa preverjanja". Poročilo, ki so ga objavili, po njenih besedah ne ponuja oznake zakonitosti dejavnosti teh podjetij v naselbinah.

Sorodna novica Sodba Evropskega sodišča poudarja evropsko podporo izraelskim vojnim zločinom

Poročilo je posledica resolucije Sveta ZN-a za človekove pravice iz marca 2016, ki je pozvala k oblikovanju baze podatkov za "vsa podjetja, vpletena v določene dejavnosti, povezane z izraelskimi naselbinami na zasedenem palestinskem ozemlju".

Svet ZN-a za človekove pravice, ki ga sestavlja 47 držav, predtem še ni zahteval takšnega seznama. Iz ZN-a so sporočili, da je bila sestava seznama "kompleksen proces", ki je vključeval razprave z državami, možganskimi trusti, akademiki in samimi podjetji.

Palestinci: Zmaga za mednarodno pravo

Palestinski zunanji minister Rijad Al Maliki je objavo poročila označil za "zmago za mednarodno pravo in diplomatska prizadevanja". Članice ZN-a in Svet ZN-a za človekove pravice je pozval, naj sprejmejo predloge in navodila za ta podjetja, da prenehajo delati v naselbinah.

Palestinski premier Mohamed Štajeh pa je zagrozil z mednarodnopravnimi postopki zoper podjetja na seznamu, od katerih zahteva, da "nemudoma zaprejo svoje sedeže in poslovalnice v nezakonitih izraelskih naselbinah, saj njihova prisotnost nasprotuje ZN-ovim resolucijam," poroča Al Džazira.

Sorodna novica Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?

Napovedal je pravne postopke pred mednarodnimi sodišči in sodišči v državah teh podjetij "zaradi sodelovanja pri kršitvah človekovih pravic v Palestini".

Palestinci bodo "zahtevali odškodnine" za nezakonito izkoriščanje njihove zemlje, je še dejal Štajeh.

Izrael: Sramotna predaja

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je objavo seznama označil za "sramotno predajo" državam in organizacijam, ki da želijo škodovati Izraelu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je za Svet ZN-a za človekove pravice dejal, da gre za "pristranski organ brez vpliva", ki da želi "očrniti Izrael".

Zaradi seznama je Izrael prekinili sodelovanje z visoko komisarko ZN-a za človekove pravice. Že leta 2012 je Izrael sporočil, da končuje sodelovanje s Svetom ZN-a za človekove pravice, pozneje je zapustil še Unesco. Izrael ZN-u in njegovim agencijam očita protiizraelsko držo.

Pompeo ogorčen

Do seznama so bile kritične tudi ZDA in po mnenju ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea ta dokazuje, da je ta organizacija pristranska do judovske države. V izjavi za medije je poudaril, da je ogorčen ob objavi seznama.

Pompeo je pojasnil, da ZDA uradu visoke komisarke ZN-a niso posredovale nobenih informacij, ki bi pripomogle k oblikovanju seznama, niti tega ne nameravajo storiti v prihodnje. Vse članice ZN-a pa je pozval, naj se pridružijo ZDA pri zavračanju seznama.

Med neizraelskimi podjetji, ki služijo v nezakonitih naselbinah, so tudi turistični velikani Airbnb, spletna platforma za kratkotrajni najem nepremičnin po svetu, TripAdvisor in Expedia, tehnološko podjetje Motorola, prehrambno podjetje General Mills, ki izkorišča tamkajšnje naravne vire, predvsem vodo, ter francosko in britansko gradbeno in infrastrukturno podjetje Egis Rail in JC Bamford Excavators.

Airbnb je novembra 2018 sporočil, da se umika iz naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, aprila naslednje leto pa je po izraelskih pritiskih to odločitev preklical in sporočil, da bo prihodke z zasedenih ozemelj namenjal mednarodnim humanitarnim organizacijam.

Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rigths Watch je objavo seznama podjetij pozdravila. Podjetja naj se zavedajo, da "poslovati z nezakonitimi naselbinami pomeni pomagati pri izvajanju vojnih zločinov", so sporočili.