Mirovna pogajanja je uradno odprla ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu izrazila hvaležnost za njun pogum.

Sama je povedala, da se zaveda, da odločitev za pogajanja ni bila enostavna in ob tem izrazila neomajno zavezo ZDA posredovanju med sprtima stranema.

Netanjahu in Abas sta se še pred začetkom pogajanj v sredo srečala s predsednikom Barackom Obamo, ki je sprejel tudi jordanskega kralja Abdulaha in egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka.

Po besedah Clintonove je uspeh pogajanj v nacionalnem interesu ZDA, ki pa ne morejo in ne bodo vsilile rešitve. Clintonova se zaveda, da bodo nasprotniki miru skušali proces sabotirati, vendar pa meni, da lahko z vztrajnostjo v letu dni rešijo vsa odprta vprašanja in končajo desetletja sovraštva v regiji.

Za Izrael na prvem mestu varnost
Po uvodnem nagovoru Clintonove je beseda najprej pripadla Netanjahuju, ki je Abasa, kralja Abdulaha II. in Mubaraka opredelil za partnerje v miru in izpostavil, da je je za Izrael najpomembnejša varnost. Sam se zaveda, da pogajanja ne bodo enostavna in bodo zahtevala boleče koncesije obeh strani.

"Tako, kot vi od nas pričakujete priznanje države Palestincev, mi od vas pričakujemo priznanje Izraela kot države Judov, ki bo spoštovala vse pravice manjšin," je Abasu povedal Netanjahu.

Svoj govor je Netanjahu sklenil z zgodbo iz Svetega pisma, ki govori o tem, kako sta Izak, oče Izraelcev, in Izmael, oče Arabcev, po smrti očeta Abrahama prekinila sovraštvo, kar bi si lahko po njegovem mnenju vzeli za zgled tudi tokrat.

Abas od Izraelcev pričakuje dejanja
Z Abasa je opogumljajoče, da so imeli že več krogov pogajanj in je pot do miru jasna ter zapisana v odločitvah Varnostnega sveta ZN-a, Evropske unije ter Bližnjevzhodne četverice.

Palestinski predsednik je poudaril, da bodo reševali vsa vprašanja, vključno z izpustitvijo palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. Ob tem je izraelsko vlado znova pozval k ustavitvi gradenj judovskih naselbin na zasedenih ozemljih in končanje blokade Gaze. Zatrdil je, da je njihova zaveza miru trdna.

Po uvodnih govorih so se za zaprtimi vrati začeli pogovori, s katerih so že prišle prve spodbudne novice, saj sta se Netanjahu in Abasa dogovorila, da se bosta srečevala vsake dva tedna, prvič pa že 14. in 15. septembra nekje na Bližnjem vzhodu.

"Če ne bomo poskusili, je zagotovljen neuspeh"
"Takšna priložnost se morda ne bo ponudila kmalu," je še pred začetkom pogajanj povedal gostitelj Obama in dodal, da naj bi prvi neposredni pogovori med Izraelci in Palestinci po skoraj dveh letih razrešili vsa odprta vprašanja.

Obama je povedal, da sta cilja pogajanj, ki naj bi trajala kar leto dni, dokončna rešitev, ki bo končala izraelsko zasedbo palestinskega ozemlja, ki se je začela leta 1967, in ustanovitev neodvisne demokratične palestinske države, ki bo mirno sobivala z Izraelom.

"Ne delam si iluzij in se zavedam težavnosti naloge," je povedal Obama in dodal, da nista neizogibna ne uspeh ne neuspeh. "A če ne bomo poskusili, vemo, da je neuspeh zagotovljen. Če se obe strani iskreno ne predata pogovorom, se bo dolgoročni spor nadaljeval in zajel še eno generacijo, tega pa si ne moremo dovoliti," je še dodal ameriški predsednik.

"ZDA ne morejo vsiliti miru obema stranema, a si želimo miru prav tako kot sprti strani," je povedal Obama, ki je obljubil tudi, da bodo ZDA "dejavni in trajni udeleženec pogovorov in bodo podprle tisto stran, ki bo sprejela težke odločitve za mir".

Ob tem pa je opozoril na "skrajneže in upornike, ki bodo raje iskali uničenje kot mir". "Na Bližnjem vzhodu je že bilo prelite preveč krvi," je dejal Obama ter Abasa in Netanjahuja označil kot voditelja, za katera je prepričan, da si želita miru.