Bolgarija se z izseljevanjem mladih izobraženih prebivalcev – pojavom, ki ga imenujemo tudi beg možganov – spopada že več kot tri desetletja. "Na začetku devetdesetih, po koncu komunističnega režima, je velik del prebivalstva v zgolj nekaj mesecih zapustil državo. To so bili najbolj usposobljeni posamezniki, ki so iskali priložnost, da bi uporabili svoj talent in znanje," pojasnjuje bolgarski makroekonomist Iskren Penčev.

"To se je ponovilo na začetku 21. stoletja, ko se je Bolgarija pridružila EU-ju, vendar po mojem mnenju ne tako množično. Trenutno beg možganov še vedno poteka, a si upam trditi, da je tokrat proces drugačen. Ljudje, ki zapuščajo državo, imajo drugačen nabor znanj in način razmišljanja. Tudi njihovi razlogi za odhod iz države so drugačni," meni Penčev. Ob tem zaznava tudi pozitiven trend. "Poteka tudi obraten proces, saj se zaradi evropskega razvoja in geopolitičnih sprememb iz tujine vrača veliko Bolgarov, prihajajo pa tudi tujci," je dejal.

"Nekaterim se zdi, da lahko samo z odhodom iz Bolgarije uresničijo svoje sanje. Vse več ljudi pa spoznava, da lahko svoje sanje uresničijo tudi tukaj, ob družini in prijateljih. Resnično upam, da se bo v bližnji prihodnosti beg možganov ustavil ali vsaj upočasnil. To pa bo mogoče le ob dobri in premišljeni vladni politiki," poudarja makroekonomist.

Soustvarjanje lokalne politike in življenja v mestu

Ena od predstavnic mladih Bolgark in Bolgarov, ki dejavno sodelujejo pri ustvarjanju okolja, ki je bolj prilagojeno mladim, je učiteljica angleščine Monika Stefanova iz mesteca Šumen na severovzhodu države. Po končani gimnaziji v domačem mestu je diplomirala v Veliki Britaniji in se nato vrnila domov, ves čas pa je bila tudi dejavna v občinskem mladinskem svetu. "Šumen nekoč ni bil tako odprt do novih zamisli in mladih nasploh. To se je začelo spreminjati pred kratkim, ko so se z mladinsko problematiko začele ukvarjati nevladne organizacije. Želele so izboljšati okolje za mlade," pojasnjuje Stefanova. "Naša naloga je, da predlagamo zamisli, kako bi lahko mesto postalo privlačnejše za mlade," poudarja aktualna predsednica mladinskega sveta.

Med drugim sodeluje pri organizaciji prireditev, koncertov, delavnic in vsakodnevnih politik, ki vplivajo na življenja mladih prebivalcev mesta. Na podlagi svoje izkušnje z bivanjem v Angliji je spoznala, da življenje tam prinaša določene prednosti, a da ji njihov način življenja, ki ga opisuje kot bolj individualističnega, ne ustreza. Po diplomi in nekaj letih dela na šoli v Šumnu se je v Angliji vpisala še na magistrski študij, trenutno pa odšteva mesece do vrnitve v domovino. "Čez nekaj mesecev bom magistrirala, potem pa bom tukaj učila. Učim dijake, ki jim je angleščina drugi jezik. Zdi se mi, da moram pomagati predvsem tukajšnjim dijakom, ki me bolj potrebujejo," je prepričana.

Prednosti bivanja in soustvarjanja razmer za življenje v Bolgariji vidi predvsem v tem, da se lahko mladi tam "vsepovsod povezujejo z občinami in učinkovito delujejo na lokalni ravni". "Le tako bomo slišani tudi na državni in evropski ravni. Izmenjava dobrih praks je ključna zato, da izboljšamo naše okolje in da nas slišijo po svetu," poudarja Stefanova.