Ustvarjalci Osvežilne fronte letošnje oddaje še naprej ustvarjajo na daljavo, kar pa ne pomeni, da je v oddajah manj humorja in zanimivih informacij. Tema tokratne oddaje so zvoki in glasba. Kako pomembni so zvoki in glasba na televiziji in v filmu, kakšni zvoki v nas vzbujajo prav posebna občutja, kako se beatboxa? Več v soboto dopoldne na TV SLO 1.

Leonard Bernstein je v letih od 1958 do 1972 s 53 enournimi glasbeno izobraževalnimi serijami Koncerti za mlade navdušil ves svet in zanje prejel nagrado emmy. Zaradi velikega povpraševanja so nekatere dele serije digitalizirali in sedem si jih bomo lahko ogledali tudi na naši nacionalni televiziji. Leonard Bernstein nam z orkestrom Newyorške filharmonije v znameniti dvorani Carnegie Hall tokrat na svoj karizmatičen način odgovori na vprašanje: Kdaj je glasba simfonična?

Naša gostja je najboljša ginekologinja in zdravnica leta 2020 Hatije Ismaili. Spregovorila bo o odraščanju med Gostivarjem in Kočevjem, študiju medicine na Reki in delu v novomeški splošni bolnišnici. Hatije Ismaili pomaga tudi pri vključevanju albanskih priseljenk v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, ki ga je obiskala tudi naša ekipa. Pogovarjali smo se z avtorico kratkih zgodb Moj mož, makedonsko pisateljico Rumeno Bužarovsko. Zgodbe si lahko ogledate tudi na odru ljubljanske Drame v mojstrski režiji Ivane Đilas.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Kar 3000 orgel je bilo postavljenih v slovenski zgodovini, danes jih je okrog 950 še vedno v uporabi. S svojo 500 letno tradicijo so prav gotovo eden najbolj značilnih sooblikovalcev skupnega evropskega prostora. Smo ena redkih, če ne edina država na svetu, ki ima vse svoje orgle predstavljene v eni knjigi. Vsaj leta 2018 je bilo tako, ko sta muzikolog dr. Edo Škulj z besedo in Jurij Dobravec s fotografijo dokončala desetletja dolgo delo in popisala 1094 orgel na Slovenskem. Za Sledi smo obiskali nekatere, med njimi tiste iz Sv. Krištofa nad Laškim, ker so za mnoge še vedno najstarejše.

Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so prepričani, da se v državi načrtno uničujeta slovenski znakovni jezik in gluhe. Zato so pred dvema letoma vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Prepričani so, da bodo gluhim le tako zagotovili enake možnosti v izobraževanju. Da so diskriminirani, potrjuje zgodba dveh gluhih dijakov, ki v redni šoli nimata enakih možnosti. Drugi argument za vpis v ustavo pa je, da se slovenski znakovni jezik začne sistemsko razvijati, saj trenutno obsega zgolj 18.000 kretenj. Izvedeli boste tudi, kakšen je predlog strokovne komisije za 62.a člen slovenske ustave. Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je Marija Möderndorfer prejela posebno priznanje za svoje življenjsko delo na področju človekovih pravic gluhih.

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Nemško-ameriška dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje.

3. del: Naš položaj v vesolju
V tretjem delu izvemo, kako se je razvijal sodobni model vesolja. Tega ne sestavljajo kristalne sfere, po katerih se planeti gibljejo na krožnih tirnicah, ampak je v njem še veliko drugih galaksij, podobnih naši, ki se oddaljujejo druga od druge, zato se vesolje nenehno širi.

Mia in Fritz se pripravljata na poroko, ko se izkaže, da Fritz ni poskrbel ne za prstane in ne za priči. Fritz gre na lov za prstani, Mia išče priče. Njena prva izbira sta Štefan in July, ko pa sreča Egona v slaščičarni, se zave, da je vanj še vedno zaljubljena. Tik pred poročnim obredom pa Mia izve od July, kakšen hinavec je v resnici njen ženin Fritz…

POLETNA OSKRBA
Drago Belec iz podjetja Cornus poda nekaj nasvetov, kako v teh tednih poskrbeti za posevke na vrtu. Med drugim pojasni, kako zalivati in dognojevati jagode, da julija še sadimo sadike kumar, pa kako preprečimo pojav plesni na paradižniku.
GREDE GRADU DVOR
Grajska vrtnarica Vera Borlak je februarja začela urejati grajske grede gradu Dvor. Zdaj so sadovi njenega dela – ter pomoči prostovoljcev – že lepo razcveteni. Zaenkrat grajske zidove popestrijo vrtnice, Vera pa ima še številne zamisli, ki jih bo 'zasadila' v prihodnjih letih.
MARINE HORTENZIJE
V Kopru pa smo posneli cvetočo reportažo. Gospa Mara že vrsto let neguje hortenzije. Mednje pa posadi zelenjadnice, ki si jih lahko natrgajo tudi stanovalci bloka, pred katerim skupaj urejajo gredice.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Petdelna dokumentarna serija predstavi kulturne znamenitosti Gruzije, dežele zlatega runa in domovine vinske trte, ter njene naravne lepote, od subtropskih naravnih okolij do večnih ledenikov.

2. del:
V drugem delu spoznamo mesto – trdnjavo Nokalakevi, ki je odigralo pomembno vlogo v zgodovini Gruzije. Leži v zahodnem delu današnje države, na območju nekdanje Kolhide ali Egrisija, kot so kraljestvo imenovali domačini. Mesto je povezano s starodavno legendo o Jazonu in argonavtih, ki naj bi si prav tu prisvojili zlato runo, pozneje pa je bilo priča neusmiljenim vojnam med krščanskim Bizantinskim cesarstvom in zoroastrsko Perzijo, zagrizenim bojem velesil za prevlado na tem območju in nadzor nad pomembno trgovsko potjo, ki je tekla z vzhoda proti Črnemu morju. Prizadevanja Gruzije za ohranitev lastne identitete, ozemlja, kulture, jezika in vere segajo od tistih davnih časov vse do današnjih dni.

OUR GEORGIA / CHVENI SAQARTVELO / Gruzija / 2020 / Režija: Levan Akhobadze

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko in se z invalidskim vozičkom podaja na novo angažirano foto-video odpravo.

Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.

»Majhne stvari ustvarjajo popolnost; popolnost pa ni majhna stvar.«
Michelangelo Buonarroti
Razmišlja Jure Sojč

Apolon se vendarle izkaže kot Marjetkin pomočnik. Mračnega prepriča, da bo s svojimi pomočniki vzdrževal robidovo pot. Njegov uspeh žal opazi Olga in mu jo zagode. Pod pretvezo, da mu hoče dobro, svetuje nekaj pogubnega. Skesanega Apolona na noge postavi šele Mračni. Čriček ni tak kot drugi in prav zato ga imajo na vrtu radi.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V Sobotnem Dnevnikovem izboru o duševnih stiskah, v katere je epidemija covida 19 spravila otroke in mladostnike. Z njimi se po epidemiji spoprijema kar četrtina mladostnikov. Stroka ob tem opozarja, da so razmere na področju duševnega zdravja resne že več let, epidemija jih je samo še poglobila. Država bi morala zato poskrbeti za sistemske rešitve.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pred izvedbo Festivala MELODIJE MORJA IN SONCA v mestu vrtnic - Portorožu - so leta 2013, v Razvedrilnem programu pripravili oddajo, ki se z obilo vedrih glasbenih napevov spominja 35 let od prve izvedbe tega priljubljenega glasbenega dogodka ob slovenskem morju. K sodelovanju so povabili enega zaščitnih znakov festivala- DRAGA MISLEJA MEFA, besedilopisca in glasbenika, ki je v preteklih letih dobil že 10 nagrad za najboljše besedilo tekmovalnih pesmi, sodeloval pa je tudi v več nagrajevanih ekipah zmagovalcev festivala. Mef se s kratkimi hudomušnimi komentarji spominja začetkov festivala, prve "petletke", ko so na MMS zmagovale skladbe že uveljavljenih osrednjeslovenskih glasbenikov. Od prve zmagovalne skladbe "Nasmeh poletnih dni" Milana Ferleža in Elze Budau s prelestno MONI KOVAČIČ v glavni pevski vlogi na prvem MMS 1978., prek Ota Pestnerja (" Tople julijske noči" ,Berti Rodošek) na drugem MMS in še nekaterih, do nastopa dvojice Danilo Kocjančič in Drago Mislej na 5.izvedbi festivala 1982.s skupino PRIZMA in skladbo "Dobrodošli". " Primorska naveza" je potem zmagovala štiri leta zapored ( skupini PRIZMA in BAZAR), v kasnejših letih pa še kar nekajkrat, nazadnje leta 2000 s skladbo "Črta", ki jo je zapel Slavko Ivančič.
Drago MISLEJ v sproščenem sprehodu skozi leta festivala obuja spomine na nenavadno sodelovanje z umrlim skladateljem Danilom Kocjančičem, ki je bil eden motorjev rojevanja uspešnic Melodij morja in sonca, pa tudi na leta, ko je zaradi nerazumevanja lokalnih turističnih delavcev festival skoraj shiral pod pezo prazne blagajne in organizatorjev, ki so mu namenili drugačno vsebinsko zasnovo.Dokaz so tri "prazna leta", vsa v zadnjem desetletju, ko festival sploh ni bil organiziran. Zato je morda simbolni poudarek naslov ene izmed zmagovalnih pesmi festivala "ZA STARE ČASE" Matjaža in Urše Vlašič, ki jo je zapela Nuša Derenda in se z njo začenja tudi tokratna spominska oddaja.

Režiser in avtor oddaje: Slavko Hren

Na letošnjem, 40. festivalu Melodije morja in sonca, ki nastaja v sodelovanju Avditorija Portorož, Občine Piran in RTV Slovenija se bodo za pet festivalskih nagrad potegovali naslednji izvajalci (v vrstnem redu nastopov): Samuel Lucas in Maja Založnik – Kdo smo?, Saša Lešnjek – Kaj bi svet brez upanja, Platana – V globino srca, Tomaž Hostnik – Ti sploh ne veš, Tatjana Mihelj – Ples v dežju, Rok Ferengja in Erosi – Mlada luna, Gedore – Ona, Gal Gjurin in Manca Fekonja – Zvezda, Sebastian – Ne spim!, Teo Collori in Franco Ceroici – Kjer se cesta konča, Boštjan Pertinač – Plima in Eva Boto – Kdo ti bo dušo dal.
Skozi večer poletnih melodij bosta občinstvo popeljala Lorella Flego in Mario Galunič. Na festivalu bo skladba z najvišjim seštevkov ocen telefonskega glasovanja, glasovanja strokovne žirije in glasovanja radijskih postaj prejela Veliko nagrado Melodij morja in sonca. Strokovna žirija pa bo podelila še nagrade za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, najboljšo izvedbo (interpretacija vokalnega solista) in nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osupljiva resnična zgodba o preživetju v džungli z Danielom Radcliffom v glavni vlogi.

Piše se leto 1981. Mladi Izraelec Yossi se med popotovanjem po svetu ustavi tudi v Boliviji. Tam se spoprijatelji s popotnikoma Kevinom in Marcusom. Med iskanjem dogodivščin v La Pazu Yossi naleti na skrivnostnega avanturista, Avstrijca Karla. Ta predlaga obisk džungle v severnem delu države, kjer živi eno izmed slabo poznanih plemen, s katerimi je v dobrih odnosih.

Yossi v avanturo pregovori še Kevina in Marcusa, tako da se četverica pod Karlovim vodstvom poda v neraziskane (in na zemljevidih neoznačene!) kraje. Čez nekaj dni res dosežejo vas indijanskega plemena in očitno je, da jih Karl res dobro pozna. Razmere se začnejo zapletati med nadaljevanjem poti, ko si Marcus zaradi neprimerne obutve pridela krvave rane na stopalih in postane očitno, da ne bodo mogli izvesti celotne načrtovane poti. Karl predlaga, da bo šel po pomoč, trojica pa naj ga počaka v začasnem bivališču. Se bo sploh vrnil? Vse namreč kaže na to, da Karl nima ravno brezhibne preteklosti …

Leto produkcije: 2017
Država: koprodukcija
Žanr: pustolovska drama
Režija: Greg McLean
Scenarij: Justin Monjo po knjigi Yossija Ghinsberga
Igrajo: Daniel Radcliffe, Alex Russell, Thomas Kretschmann, Yasmin Kassim, Joel Jackson

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V Sobotnem Dnevnikovem izboru o duševnih stiskah, v katere je epidemija covida 19 spravila otroke in mladostnike. Z njimi se po epidemiji spoprijema kar četrtina mladostnikov. Stroka ob tem opozarja, da so razmere na področju duševnega zdravja resne že več let, epidemija jih je samo še poglobila. Država bi morala zato poskrbeti za sistemske rešitve.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.