Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 21. okt. 2021

TV Slovenija 1 • Čet, 21. okt.

Ogledali smo si premiero predstave Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je nastala v sodelovanju s SNG Nova Gorica, na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa monodramo Le en smaragd v kateri igra Jožica Avbelj. Janko Petrovec je obiskal muzej Federica Fellinija, ki so ga z enoletno zamudo odprli v njegovem rojstnem mestu Riminiju. Ljubljanski Kino Šiška pa gosti Bienale slovenske ilustracije – Bienale neodvisnih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Četrtek je dan za Mojco Mavec, ki bo reševala jezikovne zagate, delila nasvete iz domače lekarne, razbijala mite o najrazličnejših tematikah, preverjala, kakšno mnenje o Slovencih imajo tujci, ki živijo pri nas, znanim Slovencem pa bo zastavljala nenavadna vprašanja in od njih pričakovala resnicoljubne odgovore.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.

V ospredju filma je 12 letni Leon iz Destrnika pri Ptuju. S prijateljem Janom, tudi starim 12 let, obdelujeta lasten zelenjavni vrt!
Kaj vrt, celo njivo imata zase! Načrtujeta, da bosta vse pridelke na koncu tudi prodala, in to na pravi tržnici s posebnim imenom pridelovalca.
Snemanje je potekalo od aprila do konca junija, toliko časa je namreč potekalo delo: najprej oranje in rahljanje ter priprave zemlje, nato izbira poljščin…
Sledi saditev in sejanje, …pa čakanje ter opazovanje, zalivanje, če je zemlja izsušena…
Končno sledi pobiranje pridelkov, čiščenje in priprava le-teh za prodajo, pot na tržnico in … prodajanje!
Tudi to je posebna spretnost, ki se je Leon in Jan tudi hitro naučita. Še bosta prišla in prihodnje leto bosta spet vrtnarila!
Ob njuni nevsakdanji dejavnosti spoznamo še Leonovo družino in življenje ter delo na kmetiji. … In kako lepo je, če lahko uresničuješ svoje sanje.
Naša filmska zgodba beleži, kako dobro Leonu in Janu to uspeva, saj je vrtnarjenje njuna strast.

Trinajstlletna Nataša Lukič je avtorica zgodbe in scenarija, ki obravnava stisko marsikaterega otroka - to je ločitev staršev. Vedno se pojavi vprašanje, kako živeti dalje? Ko se starši ločijo, običajno zaživijo v novih skupnostih, otroci pa običajno dobijo nove brate in sestre. Kajina mamica in očka sta se razšla in Kaja spoznava bodočo novo razširjeno družino. Čeprav je nova očkova prijateljica prijazna in ima že svojega sina, bi Kaja raje videla, če bi njena starša ostala skupaj. Toda želje so eno, resničnost pa drugačna. Kaja je v šoli žrtev starejših deklet, ki se izživljajo nad njo. Sedaj dobijo novo žrtev za nadlegovanje - to je Kajin novi brat Maks. Jima bo uspelo ustaviti nadlegovanje in postati nova brat in sestra?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Ali je duševno zdravje v Sloveniji tabu? To se sprašujejo z voditeljico Vido Petrovčič v tokratni oddaji Moje mnenje.
Kako bi lahko pomagala država s sistematičnim financiranjem in preventivo na področju duševnega zdravja? Kaj lahko storijo delodajalci? Ali je strokovnjakov specialistov za to področje dovolj?

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:20
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

13:30
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V tej oddaji svojo življenjsko zgodbo pripovedujeta hotelir Namik Sadiku in fotograf Tristan Sherifi, oba iz Drača. Prvi se je po padcu strogega komunističnega režima v Albaniji z družino za nekaj časa izselil iz države, vendar se je vrnil in izkoristil novo priložnost za zasebno lastnino v Albaniji ter odprl hotel. Tristan Sherifi je premišljeval o tem, da bi se izselil. Njegov brat je tako kot številni Albanci odšel v Italijo, sam pa je rajši ostal in v novih razmerah v Albaniji našel dobro službo na televiziji. Oba, Sadiku in Sherifi govorita o Draču z ljubeznijo in izjavita, da ga ne bi nikoli zapustila.

Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.

A Súlypont című adásban Tóth Erzsébettel, a Szlovén Köztársaság Oktatási Intézete Muraszombati Egységének új nemzetiségi oktatási szaktanácsadójával beszélgetünk.

V oddaji Težišče se bomo pogovarjali z Erzsébet Tóth, novo višjo svetovalko za področje narodnosti v murskosoboški enoti Zavoda za šolstvo RS.

Sally piše pismo Božičku. Za darila ne prosi, temveč jih zahteva. Svoje želje natančno opiše, poleg tega pa Božička vpraša, ali bi potreboval tajnico. Ko je v blagovnici živi Božiček, gre Sally k njemu. Toda v tem primeru Božiček doživi šok.

Nika in Nik tokrat premagujeta ovire s skupnimi močmi in s svojimi gosti. V studiu sta se jim pridružila Nino Batagelj, strasten športnik, za katerega je bil pred leti usoden nepreviden skok na glavo v reko Kolpo in dr. Tina Bregant ter dvanajstletni Gal iz kamniškega CIRIUS-a. Predstavili pa bodo tudi Tonjo Berložnik, ki kljub hudi in izjemno redki genetski bolezni osvaja državne stopničke v paraplavanju, ter letošnjega paraolimpijca, namiznotenisača, Luko Trtnika.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:15
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

17:20
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.

Jutro po Friderikovi nesreči Kasija in Konrad v brlogu odkrijeta tri male polžke. Kako so se mali polžki znašli tu in čigavi so? Kasija pogreša Friderika, zato težko sprejme tri nove prišleke. Dokler ne ugotovi, kako zelo jo potrebujejo.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

18:50
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

19:45
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

19:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči o komunalnem blatu, ki so ga zaradi ogromnih zaslužkov mreže ekoloških kriminalcev odlagale na poljih in v gozdovih. Še vedno se neznano kam izgubi na tisoče ton blata. Sledili smo tovornim vozilom, ki so blato naložili v čistilni napravi.
V Globusu tokrat pogledujemo proti Aziji. O evropskih sanjah o vplivu na Indo-Pacifiškem območju ter o tem, kako reforme preoblikujejo Uzbekistan.
V Točki preloma o vplivu pandemije covida 19 na poslovanje farmacevtskih družb. Kako uspešen je razvoj cepiv in zdravil proti covidu 19? Bomo cepiva proizvajali tudi v Sloveniji?

21:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

22:00
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

22:35
Kultura

V SNG Ljubljana smo bili na premieri opere Vincenza Bellinija Capuleti in Montegi pod dirigentsko taktirko Roberta Gianola in v režiji Franka Van Laeckeja, v Kinu Šiška pa smo si v okviru festivala Druga godba privoščili nastop finskega harmonikarja Kimma Pohjonena. Seveda smo obiskali tudi Cukrarno in na festivalu Indigo pozorno prisluhnili pogovoru med Yanisom Varoufakisom in Slavojem Žižkom, pozabili pa nismo niti na 70 let delovanja Slovenske izseljenske matice.

22:45
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

22:50
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan raziskujemo politiko stanovanjske gradnje v Sloveniji v zadnjih 100 letih, kajti vprašanje dostopnosti stanovanj je eno najaktualnejših zadnje čase. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so namreč pripravili razstavo Iščem stanovanje – Sto let organizirane stanovanjske gradnje. Predstavljamo Nobelovega nagrajenca za literaturo, na tanzanijskem otoku Zanzibar rojenega Abdulrazaka Gurno, ki sicer že od mladosti živi v Združenem kraljestvu in piše v angleščini. Zanj so med drugim zapisali, da "brezkompromisno in sočutno obravnava posledice kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami". Obiskali smo novi muzej v Riminiju, posvečen velikanu italijanskega filma Federicu Felliniju. V studiu se nam bo pridružil grški režiser Christos Nikou, avtor filma Sadeži pozabe, ki je bil med drugim nagrajenec lanskega Liffa. Na Koroškem pa nam je atelje in svoja dela razkazala slikarka Barbara Drev.

Božena Němcová se ne bori le za enakopravnost žensk, temveč tudi za enakost različnih družbenih slojev. Skupaj z možem Josefom se zavzema za enakopravnost češkega naroda z nemškim. Josef mora zaradi svoje domoljubne naravnanosti oditi delat na Ogrsko, kar Boženi čisto ustreza, njemu pa ne, zato želi, da se preseli k njemu na Slovaško. Božena dobi predujem za pravljice, ki jih piše, vendar zamuja z oddajo rokopisa. Zbliža z novim zdravnikom Lamblom. Služkinja Manka pa svojo gospodarico ovaja policijskemu agentu. Tega zanima, kaj piše in s kom si dopisuje. Božena se zaradi moževih kategoričnih zahtev z mlajšima otrokoma preseli k njemu na Ogrsko. Po smrti najstarejšega sina Hynka začne pisati Babico.

BOŽENA / Češka republika / 2021
scenarij: Martina Komárková, Hana Wlodarczyková
režija: Lenka Wimmerová
v glavnih vlogah: Anna Geislerová, Jan Hájek, Anna Kameníková, Martin Mysicka, Krystof Hádek, Václav Matejovský

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov