Bili smo na predstavi Zgodbe grde deklice francoskega avtorja Juliena Daillerea, ki so jo nocoj premierno izvedli v Gledališču Glej. Režijo podpisuje Alen Jelen. V mariborskem Studiu UGM smo si ogledali razstavo mlade umetnice Tine Konec Transparentnost, v Pomurskem muzeju Murska Sobota pa razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja z naslovom Pomanjkanje, zadostnost, izobilje.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Četrtek je dan za Mojco Mavec, ki bo reševala jezikovne zagate, delila nasvete iz domače lekarne, razbijala mite o najrazličnejših tematikah, preverjala, kakšno mnenje o Slovencih imajo tujci, ki živijo pri nas, znanim Slovencem pa bo zastavljala nenavadna vprašanja in od njih pričakovala resnicoljubne odgovore.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Slovenska Bistrica je staro mesto ob glavni prometnici pod obronki Pohorja, vendar je pri obiskovalcih nekoliko v senci drugih štajerskih mest. Zato so na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU zasnovali projekt »umetnost za turizem«, s katerem želijo popularizirati bistriško dediščino. Vodja projekta, Simona Kostanjšek Brglez, nas bo popeljala po poti sv. Jerneja in nam prestavila sakralno dediščino. Ferdinand Šerbelj, ki je kot otrok bival v bistriškem gradu, pa nam bo odkrival tako strokovne kot osebne zanimivosti tega velikega kulturnega spomenika.

Vsi se navajajo na novega družinskega člana. Dedku gre na bolje, saj ga vnuk izjemno veseli. Viki Bojanu razloži svoje videnje Brigitinega odnosa z bivšim partnerjem. Tako mu uspe zasejati dvom v nesamozavestnega Bojana, ki se odloči pogovoriti z Rajkotom na štiri oči. Endi se uvaja z očetovstvom in dela napake. Seveda Daša nad tem ni navdušena.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Britanska kraljica Elizabeta II. se zaradi pešajočega zdravja vse redkeje pojavlja v javnosti; svoje protokolarne obveznosti, ki jih v desetletjih ni nikoli izpustila, pa, kot sporočajo iz Buckinghamske palače, z žalostjo prepušča sinu Charlesu. Javnost v Združenem kraljestvu se sicer ob najboljših željah 95-letni zelo priljubljenimi kraljici na tihem sprašuje, kdaj bo napočil dan, ko bo vladarsko žezlo, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, predala nasledniku. Kakšna bo usoda države po Elizabeti, ki Združeno kraljestvo v dobrem in slabem vodi skoraj sedemdeset let? V tem dolgem času se je marsikaj spremenilo: če nad imperijem nekoč sonce ni nikoli zašlo, je danes Združeno kraljestvo kraljice Elizabete država, ki jo dohiteva in celo prehiteva več nekoč tradicionalnih evropskih tekmic. Kakšna naj bi bila prihodnost Združenega kraljestva po Elizabeti v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z dokumentarno serijo Rusija iz zraka obiščemo največjo državo na svetu – kraje od Sankt Peterburga do delte Volge, od Urala do polarnega severa in od Belega morja do Vladivostoka – ter spoznamo rusko evropsko dediščino, bogastvo Sibirije in lepoto obal Arktike in Tihega oceana.

1. del, Evropska dediščina Rusije - od Sankt Peterburga do Volgine delte
Dokumentarna serija razkriva Rusijo, kot je še nismo videli ̶ s ptičje perspektive. Ogledali si bomo Sankt Peterburg, Volgino delto, goro Elbrus in njene ledenike, Volgograd ̶ nekdanji Stalingrad, pomembnejše kraje ob Volgini delti, Kuronski polotok in številne druge zanimivosti. Osupljivi posnetki nas bodo popeljali v odmaknjeno, a čudovito rusko pokrajino.

RUSSIA FROM ABOVE / Rusija, Nemčija / 2018 / Režija: Petra Höfer in Freddie Röckenhaus

Etična hiša v Sakalovcih. Prenovljeno porabsko domačijo predali svojemu namenu.
Pot do Kmetije. Na Gornjem Seniku z natečajnimi sredstvi asfaltirali cestno povezavo.
Novo odkritje v samostanski zgradbi. Med beljenjem županove pisarne so se prikazali nefigurativni motivi.
Tovarno kos bo odkupil Monošter. Načrti mestne občine s šesthektarskim industrijskim območjem.

Oddaja Težišče/Súlypont je studijska pogovorna oddaja o perečih problematikah. V njej gostimo od enega do tri goste. Med oddajo predvajamo tudi vnaprej posnete uvodnike oz. prispevke o aktualni tematiki.
A Súlypont című műsor stúdióbeszélgetés, amelyben a műsorvezető egy adott égető problémáról beszélget a vendégeivel. Néhány adást előre rögzített témafelvezető összeállítás és a témáról szóló tudósítások is színesítenek.

Tokratni Krompir bo svetel, poln lučk, glasbe in razpoloženje bo prav naelektreno. Dr. Matej. B. Kobav s Fakultete za elektrotehniko bo v studiu izvedel zanimive eksperimente, povezane s svetlobo in lučmi, mladi kitarist Liam in učitelj fizike Jaka Lipar, ki je tudi bobnar, pa bosta predstavila elektronske bobne in električno kitaro. V prispevkih tokrat o netopirjih in Slovenskem društvu za varstvo in proučevanje netopirjev ter o svetlobnih inštalacijah v sklopu Vilinskega mesta sredi Maribora. Za konec pa še izziv Nika in Nike - senčna pantomima.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni.
Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.

Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!

Zafrk bi rad imel vrtiljak, vendar ne mara zabavišč. Omisli si svojega, ki ga poimenuje zafrtiljak. Zanj potrebuje velike konje. Odkrije jih v Berlinu in jih seveda ukrade. Ko pridejo tja Reaktivčki, hitro ugotovijo, da so Brandenburška vrata zafrknjena.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov POKOJNINSKI LABIRINT pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj boste v Kulturi videli dve premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem; Izredne razmere in krstno uprizoritev drame Olje črne kumine avtorice in režiserke Barbare Zemljič, bili pa smo tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na razstavi Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan se bomo posvetili enemu najkontroverznejših slovenskih filmov. Maškarada režiserja Boštjana Hladnika namreč letos zaznamuje 50 let. Režiser in glavni scenarist Vitomil Zupan sta vanj vključila tako rekoč vse, kar je tradicionalno družbo in politiko, ki ne leta 1971 ne do danes nista dojeli konteksta seksualne revolucije, spravljalo v bes. Evropska filmska akademija je v hibridni obliki, v studiu v Berlinu in po spletu, podelila nagrade, tako imenovane evropske oskarje. Slavila je režiserka Jasmila Žbanić s filmom o genocidu v Srebrenici: Quo vadis, Aida? Film je prejel nagrado za najboljši film, režijo in glavno žensko vlogo. Pogovarjali smo se tudi z Jasmino Cibic, letošnjo dobitnico prestižne britanske Jarmanove nagrade, ki jo podeljuje organizacija Film London. Nagrado je prejela za več del, med drugim za kratki film Darilo, v katerem se je ukvarjala z arhitekturnimi stvaritvami kot političnimi darili v 20. stoletju. Obiskali smo 14. slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu, na katerem se predstavlja kar 81 avtorjev. Nagrado za življenjsko delo so podelili Danijelu Demšarju. Ogledali pa smo si tudi mednarodno skupinsko razstavo Onkraj meja v Koroški galeriji likovnih umetnosti, s katero avtorji opozarjajo, da so meje tisti prostor, kjer se človekove pravice velikokrat najbolj grobo kršijo. Z razstavo želijo spodbuditi k razmišljanju in senzibilnosti.

Nenavaden simbol Švedske je Vasa, velikopotezna vojaška ladja, ki se je leta 1628 potopila že po prvih 1300 metrih plovbe. Danes ima svoj muzej, švedska umetniška in politična barka pa je zaplula daleč od osvajalskih teženj in bohotnega okrasja. Njeno gledališče je spremenil August Strindberg, vsakdanje življenje pa dolgo obdobje vladavine socialdemokratov, ki so podprli funkcionalistično smer v arhitekturi – ličen, skromen in dostopen dom za vse. Tega danes predstavlja znana švedska veriga trgovin z notranjo opremo Ikea.

ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016
režiser: Paul Tickel

Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni.
Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.