Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Stranka Svoboda je vložila tri predloge za razpis posvetovalnega referenduma: o evtanaziji, uporabi konoplje za medicinske namene in preferenčnem glasu na volitvah. Tudi iz opozicije prihajajo predlogi za več referendumov in za uvedbo posebnega referendumskega dne. Svoboda želi, da bi bili referendumi takrat kot evropske volitve, torej junija. Gosta sta poslanca Tamara Kozlovič iz Svobode in Jernej Vrtovec iz NSi-ja.

Rija in Krokodil gresta taborit. V gorah je prijetno bivati v šotoru – dokler se ne stemni. Lunina svetloba riše sence, ki so na šotorskem platnu videti kot čarovnice in pošasti. Rija pošlje Krokodila ven, da bi jih prepodil. A Krokodilova svetilka nariše še več strašljivih podob. Rija se opogumi in gre pomagat Krokodilu. Tako spozna, da sence rišejo samo veje in Krokodil. Rija in Krokodil se veselo zabavata, ko s svetilko uprizorita predstavo senčnih lutk.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Saad Mua je transspolna oseba, ki skuša s svojim delom v lepotni industriji spremeniti pogled na nebinarni spol. Na sploh želi vplivati na družbo, tako da bi ta transspolne osebe lažje sprejela.

V življenju se ves čas srečujemo s pravili primernega vedenja, ki urejajo medsebojne odnose in preprečujejo kaos. V vsakdanjem življenju jih imenujemo bonton. Seveda se pravila v različnih kulturah razlikujejo. V bolj formalnih okoljih pa se sistem pravil in postopkov, ki narekujejo naše vedenje, imenuje protokol. Zakaj ga potrebujemo in kako se pravila primernega vedenja s časom spreminjajo, se bomo v studiu pogovarjali z vodjo protokola Republike Slovenije, mag. Aleksandrom Strelom.
Spoznali bomo tudi, kako se primerno in spoštljivo vesti na posebnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi ali obiski kulturnih ustanov. Tudi skupen obed pogosto pokaže, kakšna je naša kultura vedenja za mizo, zato bomo predstavili nekaj ključnih priporočil, o kulturi obdarovanja pa bomo spregovorili s filozofom dr. Mirtom Komelom.
Velik del naše komunikacije se je preselil tudi na splet. Pošiljanje elektronskih sporočil, klepetanje na različnih forumih, objavljanje fotografij na družbenih omrežjih je postalo sestavni del našega vsakdana. A tudi tam veljajo pravila primernega vedenja. Kakšna so, nam bo v rubriki Ah, ta splet! razkrila Nina Cijan z gostjo Majo Vreča, strokovnjakinjo za varno rabo interneta.
Oddajo o primernem vedenju bomo končali s pogovorom o moči, ki jo ima naša zunanja podoba, o moči, ki jo nosi obleka. Z nami bo avtorica treh knjig o kulturi oblačenja, Lea Pisani.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Gost tokratne oddaje Intervju velja za očeta slovenskega balonarstva. Pred 46 leti je s skupino letalskih navdušencev zgradil svoj prvi toplozračni balon in z njim preletel Slovenijo, pozneje jih je izdelal še več kot deset. Z balonom je letel tudi na višini 10 600 metrov. Na seznamu najuspešnejših balonarjev na svetu se uvršča na 22. mesto. Naš gost je prejemnik Bloudkove nagrade Slavko Avi Šorn. Pogovor vodi Vida Petrovčič.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še.

1. del: Italija
Igralec, popotnik in ljubitelj dobrih knjig Richard E. Grant se najprej odpravi v južno Italijo. Sprehodi se po Neaplju in odkriva sosesko, v kateri odraščata Elena in Lila iz priljubljene trilogije in nadaljevanke Genialna prijateljica Elene Ferrante. Neapelj je obiskal tudi Charles Dickens in v potopisu Slike iz Italije slikovito orisal njegove lepote in revščino, ki je pestila prebivalce. Ob prebiranju romana Jej, moli, ljubi in duhoviti primerjavi stockholmske in neapeljske pice Elizabeth Gilberth se ne more upreti obisku restavracije. Nad Neapljem pa ves čas preži tudi speči ognjenik Vezuv. Njegov izbruh je Norman Lewis v svojem delu Neapelj '44 opisal kot najveličastnejši in najgrozovitejši prizor, kar jih je kdaj videl.

WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris

Spoznajmo znamenitosti Japonske, vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Otoki Rjukju ležijo na najjužnejšem koncu Japonske. Preden si jih je Japonska konec 19. stoletja priključila, jim je 450 let vladala rodbina Rjukju. Zaradi pomorskega trgovanja se je na otokih razvila posebna kultura. Skupino devetih krajev in arheoloških ostalin kraljevine je Unesco leta 2000 razglasil za svetovno dediščino.

THE WORLD HERITAGE SITES IN JAPAN / Japonska / 2019

Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje?
O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.

Katoliško prosvetno društvo Drava je v Hiši kulture v Žvabeku pod naslovom Križ kraž kralj Matjaž organiziralo postno in velikonočno delavnico za otroke. Tokrat se je delavnice udeležilo tudi veliko otrok iz sosednjih krajev.
Na Zili je po letih premora spet zaživela lutkovna skupina Pikce pr´ Zile. V kulturnem središču v Zahomcu so mladi odigrali predstavo o črnem mucu.
Gledališče Teater Rampa se je v centru iKult predstavilo z dvojezično predstavo o prijateljstvu, ki je namenjena predvsem otrokom.
V prostorih galerije Pavlove hiše so trenutno na ogled dela mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost.
http://slovenci.orf.at

Michaela še vedno preganja Romyjina nerazjasnjena smrt. Ko mu hotelski nosač Peter omeni, da je v hotelskih smeteh našel redko, a zelo strupeno lončnico vražje kopito, ki je nato skrivnostno izginila, se njegovi sumi potrdijo. Odloči se, da bo stvari prišel do dna, a ima za Paula strašno novico.
Dirku in Christopherju zaradi počene cevi za plin bije zadnja ura. Lindo zelo skrbi, ker sta nenadoma izginila, zato se z Andréjem odpravi pogledat v vilo, ki ji jo je razkazoval Dirk. Bosta tja prišla še pravočasno?
Po spodleteli večerji se zdi, da se bosta Tim in Franzi težko zbližala. To opazi tudi Nadja, ki se odloči, da bo ostala na Knežjem dvoru in skušala spet osvojiti Timovo srce.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

V zasneženem vrtu si Oskar in Ela predstavljata, da s Hujem živita v svetu oblakov.

Zdravnica Mica pojasni, kaj se zgodi, če v sečila zaidejo škodljive bakterije. Ves čas nas tišči lulat, kadar lulamo, pa to skeli.

V 23. oddaji možgane kodrajo Metka, Vita in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (rumeni) ter Metka, Anja in Ruben iz OŠ Elvire Vatovec Prade, podružnična šola Sveti Anton (vijolični), piramide postavljajo Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Miha, Lucas in Jaša iz OŠ Vojnik. Hitre celice hitijo na pustolovščino s prijatelji, se izogibajo strupenih rastlin in iščejo telesni par, nekaj težav tekmovalcem povzročajo plodovi in dvoživke, uspešno pa najdejo pentagon. Vijolični bolje vijugajo med rodovniki, rumeni skozi labirint. Za koga je odločilno zadnje vprašanje, in komu 77. dan v letu prinese srečo, poglejte v Malih sivih celicah.


Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

avtor besedila: Andrej Praprotnik
avtor glasbe: Leopold Belar

Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena Sveta noč je nastala za božič leta 1816, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. V pogovoru z zborovodkinjo bo tekel pogovor o današnjem dojemanju te posebne pesmi. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo. Je to skrivnost, da je prav ta pesem tako priljubljena?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Tedniku gostimo človeka, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa, Gorana Dragića. Dobrodelni poslovilni spektakel kapetana evropskih prvakov 2017 in zvezde lige NBA, ki bo avgusta v Stožicah, bo prenašala Televizija Slovenija.

Pred napovedanim kmečkim puntom, ko naj bi se po napovedih v središče Ljubljane zgrnilo okoli 2000 traktorjev, je ekipa Tednika obiskala nekaj kmetij po Sloveniji. Kakšne so zahteve kmetov, zakaj so zaskrbljeni za prihodnost in zakaj pravijo, da je ogrožen obstoj njihovih kmetij?

Polet na planiški velikanki je rezerviran le za najboljše smučarske skakalce, za običajne ljudi pa je nedosegljiva želja. Ljubljančan Aleš Prestor je od tega, da se mu pri skoraj 42 letih izpolnijo sanje, oddaljen le še korak. Mu bodo ob preizkusu letalnice v sredo dovolili poleteti?

Zakaj ima Golobova vlada odprtih toliko front? Bi morala denar metati iz helikopterja tako kot Janševa med pandemijo? Zakaj ni reform? Bo Anže Logar ustavil Janšo? Bi bilo za stranko SDS bolje, da bi jo Janša prepustil Logarju, in kaj bi se zgodilo, če bi SD prevzela Dominika Švarc Pipan? Vse to bosta pojasnila nekdanja predsednica LDS-a Katarina Kresal in nekdanji evropski poslanec dr. Miha Brejc. Je pobuda za razpis referenduma o zgraditvi drugega bloka krške jedrske elektrarne res posledica skrbi za stabilno dolgoročno oskrbo z električno energijo ali le posledica »mesarskega klanja« v vrhovih slovenske energetike, pa bo povedal poslanec iz Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost in predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je vse globalne jedrske razprtije gledal iz prve vrste.

V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali razstavo, ki prikazuje, kako so se na Dunaju izognili stanovanjski krizi in ohranili socialno pestrost mesta. Medtem ko gredo v Sloveniji cene nepremičnin v nebo, se mestna oblast avstrijske prestolnice stanovanjske problematike loteva povsem drugače. V prispevku se bomo med drugim vprašali, ali bi takšen model stanovanjske politike lahko zaživel pri nas. V Ljubljani poteka 26. Festival dokumentarnega filma. Odprl ga je celovečerec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, ki prinaša štiri osebne zgodbe v času nacizma ukradenih slovenskih dojenčkov. Pogovarjali smo se z avtorico filma Majo Weiss, pa tudi s srbsko režiserko Milo Turajlić. Ta na festivalu predstavlja enega od dveh dokumentarcev o Stevanu Labudoviću, Titovem osebnem snemalcu, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega jarma. Mineva natanko 120 let od rojstva Srečka Kosovela. Njegova konstruktivistična modernistična poezija z močno družbeno kritiko in evropskimi temami še danes nagovarja bralce, nič manj pa ni zanimiva za literarne zgodovinarje. V Galeriji Vžigalica pa smo obiskali zanimivo razstavo konceptualnega umetnika The Mihe Artnaka, ki se ukvarja z vprašanjem lastništva umetniških del. Sedem razstavljenih del se med seboj ne razlikuje zgolj po motivih, temveč tudi po lastništvu – nekatera lahko kupite, druga le posedujete, spet tretja pa prosto reproducirate.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Danes mineva 120 let od rojstva Srečka Kosovela in v sežanskem Kosovelovem domu so premierno uprizorili predstavo z naslovom Vlak številka 1 2 3 v bodočnost. Gre za poklon rojstnega kraja izjemnemu literarnemu ustvarjalcu, predstava pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Na festivalu dokumentarnega filma smo si ogledali filma Ladja, o nekdanji znameniti ladjedelnici Uljanik v Pulju, in Stekleničarji, o enem največjih smetišč na svetu, obkroženem z galebi, nedaleč od Beograda, kjer večinoma romski prebivalci iz okoliških vasi z golimi rokami zbirajo in preprodajajo plastične steklenice. Več pa tudi o knjigi Diskografija Ex-Yu punka in novega vala hrvaškega avtorja Vinka Barića.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Kraljico Margareto I. tiho razžira negotovost, ali je prišlek njen rodni sin ali zgolj podtaknjeni prevarant, po drugi strani pa jo muči odgovornost do celovitosti Kalmarske zveze. Kralj Erik je mlad in lahkoveren, zato se kraljica upravičeno boji, da ga bodo plemiči iz posameznih zveznih držav izrabili za svoje gmotne in politične načrte. Kraljica pošlje služabnico k Eriku, da ji bo na skrivaj poročala o dogajanju v njegovih sobanah.

MARGRETE DEN FØRSTE / Margrete – Queen of the North / koprodukcija / 2021
Sscenarij: Charlotte Sieling, Jesper Fink, Maya Ilsøe
Režija: Charlotte Sieling
V glavnih vlogah: Trine Dyrholm, Søren Malling, Morten Hee Andersen, Jakob Oftebro

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.