Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Da bi se Cofek in prijatelji poslovili od štorklje Neže, ki načrtuje selitev v tople kraje, pripravijo predstavo o njenih številnih potovanjih. Ko pa Cofek stopi pred občinstvo, pozabi besedilo ...

Jutrišnja oddaja Dobro jutro bo potekala v živo iz Rogaške Slatine. Mesta, kjer domuje najvišja zgradba v Sloveniji in mesta, ki je znano po zdraviliškem turizmu in kristalu. Čudovito majhno mesto bo več kot odlična kulisa za zadnjo četrtkovo julijsko oddajo in pozdrav dolgemu vročemu poletju. Oddajo bodo tokrat vodili Goran Obradovič, Andrej Geržina in Katja Treer.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Poklic duhovnika ni običajen poklic, zahteva popolno predanost. Novomašnika sta nam zaupala, kako gledata na svojo prihodnost, zaobljubo celibatu in vsakdan v župniji.

Mel Kovic in Matjaž Venta sta bila sošolca na teološki fakulteti in sostanovalca v bogoslovnem semenišču. Mel se je za ta poklic odločil že v srednji šoli, Matjaža je pot najprej vodila na filozofsko fakulteto in radio.
29. junija 2024 bosta posvečena v duhovnika. V župniji bosta skrbela za vrsto nalog, ob duhovnih ju čaka tudi veliko praktičnih opravil, bosta imela gospodinjo? Svoje življenje želita posvetiti vernikom, kdo pa bo v oporo njima? Si bosta kot duhovnika lahko privoščila zasebne nakupe in ali lahko pričakujeta finančne skrbi? Bosta letos smela na morje? O vsem tem sta spregovorila v Dnevni sobi.

Polona je pregorela zaradi preveč obveznosti. Gre tečt ponoči, ker sploh nima več časa zase. Njen poslovni partner je bankrotiral in ji je propadel velik posel. Zaradi tega je potrta. Omisli si masažo za sprostitev, vendar je Blaž ljubosumen na mladega maserja in ji predlaga, naj raje poskrbi za osebno rast z inštruktorico Manco. Manca pride na obisk s hčerko Kristino, v katero je zaljubljen Leon.

Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.

V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove.

Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete.
Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame.
Scenarij in režija Zvezdan Martič.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Zbornica zdravstvene in babiške nege je pred nekaj dnevi v izolskem Medicorju opravila izredni nadzor. Povod za to je bila smrt osemdesetletne bolnice, ki je v Izolo prišla le na preiskavo, končala na operacijski mizi in nekaj ur po posegu umrla. Kaj je šlo narobe? In kako se v Medicorju odzivajo na hude obtožbe ene izmed zaposlenih, ki med drugim trdi, da ta zasebni center zdravstveni zavarovalnici zaračunava druge preiskave, kot jih v resnici opravi, pa da operacije opravlja en kirurg, podpisan pa je drug. Slišali boste tudi, kaj od države zahtevajo svojci žrtev domnevnih zdravniških napak.

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V drugem delu se v Kamniško-Savinjskih Alpah odpravimo v navpično steno Lučkega Dedca. Alpinistki Marija Jeglič in Eva Dolenc splezata Centralni steber, ki je kar nekaj časa veljal za najtežjo plezalno smer v naših gorah. Vzpon se prepleta s humorjem, razposajenostjo in pogledi obeh plezalk. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka Marjana Šah Štrok, gorski vodnik Milan Romih in zgodovinar dr. Peter Mikša.

Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami.
Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu.
Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji.
Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.

A Vendégem című adásban a Muravidék kétnyelvű területe háborús veteránjainak visszaemlékezéseit láthatják és hallhatják.

V oddaji Moj gost boste lahko videli in slišali pričevanja vojnih veteranov z dvojezičnega območja Prekmurja.

Tim se odloči izpovedati ljubezen Franzi. Ko pride k njej domov, vidi Franzi s Steffenom.
Christoph z Arianino pomočjo spravi svoj denar na varno, hotelov Top Comfort pa ne more več rešiti.
Robertu ni uspelo najti Eve, zato se skuša zamotiti z delom. Ko pa odkrije, da je preklicala svojo telefonsko številko, je povsem strt.
Knežji dvor bo priredil Bavarski poslovni tek, na katerem naj bi ga zastopala Paul in Lucy. Za sodelovanje na teku pa se zaradi velike denarne nagrade odloči tudi Bela.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Pav Pavo se na poti na veliko pavje srečanje izgubi, in Mavgli mu pomaga najti pot. Tiger Šir kan pa jima sledi na srečanje in med pavi povzroči preplah. Mavgli in Pavo morata ukrepati.

V četrti seriji risank se naši trije mladi junaki Rafael, Mona in Nabi podajo med ljudstva sveta – v Afriko, Azijo, na ameriški celini, tihomorske otoke in v Oceanijo in nam na svoj značilno hudomušni način predstavljajo veličastne maske, osupljive kipce, čudovite tkanine in druge umetnine iz neprecenljive zbirke pariškega muzeja Quai Branly.

Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Dr. Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.

V Dnevno sobo k Bernardi Žarn prihajata pevka Helena Blagne in njena osebna trenerka Andreja Semolič. O močni volji, odrekanju in naporu, ki ga je potrebno vložiti v dober izgled in dobro počutje, saj se nič ne zgodi samo od sebe. Tudi o tem, kako nujno je ohranjati kondicijo za pevske nastope.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Kako se zapleta in kako se bo razpletla afera Litijska? Koliko časa bomo še plačevali najemnino za skladiščenje računalnikov, ki jih je naročila ministrica Stojmenova Duh? Kdaj bodo poplavljenci dočakali izpolnitev obljub in mladi stanovanja? Pregled in komentarji najodmevnejših tem iz oddaje Tarča v iztekajoči se sezoni.

Ime Matej Sternen se ob slehernem naštevanju slovenskih impresionistov znajde na zadnjem mestu. Sodba Ivana Cankarja in Otona Župančiča o zgodovinski razstavi v Salonu Miethke leta 1904 je Ferda Vesela in Mateja Sternena namreč označila za sopotnika. Na tej razstavi, v času, ko so že zamrla iskanja nacionalne slike v monumentaliziranem žanru, sta se predstavila predvsem kot slikarja žanra. Prav ta odločitev ju je potisnila na rob v kritiških ocenah, ki so se oprle na krajino in na njej utemeljevale regionalno posebnost predstavljenega slikarstva. Zato je Sternen nekaj več krajin naslikal v letih po dunajskem sprejemu slovenskih slik v upanju, da bo tako lažje nagovoril občinstvo. Tudi sicer je kritika njegovo delo le občasno postavila v ospredje na skupinskih razstavah, ki se jih je udeleževal zadržano in se razstavljanja na njih nekajkrat celo vzdržal.
Predhodne generacije so njegovo drugačnost opisovale kot odklon od norme, ki jo vzpostavlja zgodovina slovenskega impresionizma. Jakopič je npr. dejal, da je bil Sternen najbolj Ažbetov, kar je pomenilo konservativen, medtem ko sta se z Matijem Jamo od Ažbeta distancirala. Rajko Ložar je postavil tezo, da je Sternen nadaljeval tam, kjer je Ažbe prenehal, v stiku z generacijo naših münchenskih realistov. Predvsem pa so ga označevali za naturalista, ki je vztrajal pri realistični ekvivalenci stvarnega sveta in njegove podobe. Svoje ambicije je uresničeval v človeški figuri – portretu, aktu in ženski v meščanskem interierju.
Sternen je Ažbetovo šolo razumel kot dopolnjevanje svojega slikarskega znanja, pozneje pa je bilo to njegovo delovno okolje, kjer so bili akti vedno na voljo. Študij in delo po živih modelih brez predhodnega uvajanja z dvodimenzionalnimi predlogami, odlitki antične plastike in velikimi deli starih mojstrov sta ločevala pedagoško prakso münchenske in dunajske akademije. Kurikularno reformo je münchenska akademija izvedla v času Ažbetovega študija sredi osemdesetih let. Iz nje je izhajal tudi Ažbetov način poučevanja, pri katerem je mojster spodbujal študente k risanju z barvo. Eno od njegovih temeljnih načel je bila kristalizacija barv, kar pomeni zlaganje čistih barv na širok čopič, s katerim je bilo v eni potezi mogoče hkrati risati in modelirati. Barve so v tem primeru zložene po harmoničnem in ne kontrastnem principu. Slednjega je vpeljala intuitivna in improvizirana impresionistična tehnika.

Fragmenti besedila iz filma Matej Sternen, avtor dr. Andrej Smrekar, višji svetnik, Narodna galerija Slovenije.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.

Posnetek koncerta je nastal v prijetnem okolju na vrtu Društva slovenskih pisateljev, nastopila pa je vedno bolj uspešna mlada pevka Ajda Stina Turek z zasedbo Erik Marenče Trio. Ajda Stina Turek je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Nade Žgur študij nadaljevala na Berklee College of Music. Spremljali boste lahko občutene interpretacije njenih avtorskih skladb ter skladb Erika Marenčeja in Georgea Gershwina. Erik Marenče Trio sestavljajo: Erik Marenče (klavir), Miha Koren (kontrabas) in Gašper Peršl (bobni).

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.