Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Obiskali smo Park prostoživečih živali v Destrniku, kjer lahko občudujemo veliko ogroženih vrst, med drugim tudi žerjave. Ponovno smo obiskali Damjano Senegačnik in spoznali posvojeno pujso, koze in kokoši. V Veterinarski bolnici Slovenska Bistrica, smo se pogovarjali z veterinarjem, specialistom za konje, Milanom Hrenom. Svetujemo, na kaj moramo pomisliti, preden v svoj dom pripeljemo papigo. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

ISTRSKI DIVJI ŠPARGLJI
Grmovnati sestavi še divje narave v bližini Umaga spomladi skrivajo cenjene prehranske zaklade – divje šparglje. Z njimi popestri jedilnik tudi gospod Marko, lastnik bližnje parcele. Primerno narezane njegova žena doda v rižoto po italijansko.
SVETOVANJA STROKOVNJAKOV
Pred dvema tednoma smo se mudili v Poreču in bližnjih krajih. Tam se je namreč družilo več kot 600 vrtičkarjev. Podaljšan konec tedna so preživeli tudi na predavanjih strokovnjakov kluba Gaia: Nevenke Breznik Beton, dr. Mete Pivec, Miše Pušenjak, Matjaža Mastnaka in Vanesa Husića. Novo znanje in informacije iz prve roke bodo lahko uporabili pri delu na gredicah.
DIVJA KOZJANSKA JUHA
Divjo juho Karmen Gajšek skuha iz rastlin, ki jih je v izobilju takoj, ko stopimo iz domov. Nabiramo čim bolj neoporečne, pa tiste, ki jih poznamo. Juha iz navadne lakote, medvedjih tac, ivanjščice in še česa naj velja kot napoved za 1. festival nabiralništva, ki bo po Sloveniji 3. in 4. junija.

Tla pod našimi nogami so polna življenja. V žlici tal najdemo več milijard bakterij in gliv, več kot je ljudi na Zemlji. Poznamo pa jih le en odstotek. Največ jih živi v globini do 30 centimetrov. Kateri organizmi živijo v tleh naših pragozdov, ugotavljajo z DNK-analizo. Kako ta poteka? Zaradi oranja in gnojenja so organizmi bolj ogroženi v tleh, namenjenih kmetijstvu. Kako nanje vpliva različna obdelava zemlje in kako podnebne spremembe, dolgotrajna suša ali obilna deževja? Talni organizmi sodelujejo v številnih, nam nevidnih procesih v tleh. Raziskovalci jim lahko sledijo z merjenjem izpustov plinov iz tal.

Leta 2015 sta k lastniku gradu Štatenberg prišla tujca v baročnih oblačilih, ki bi rada postala grof in grofica Štatenberška.

Ostaja vsaj delna neznanka, zakaj je gospod privolil, a oktobra 2015 sta se vselila. V enem samem mesec sta zapuščen in ponekod zanemarjen dvorec preuredila v objekt, ki je pričel privabljati ljudi. Celotno krilo sta posvetila različnim tematskim razstavam ter v pičlem mesecu dvorcu vdihnila novo življenje. Dosežek, ki je Makolčane prepričal, da sta prišleka iz Ljubljane resnična garača.
Grofica, v civilu ji je ime Tanja, je v mladosti oslepela. Ostal ji je en odstotek vida. Preživela je raka. In od nekdaj je sanjala, da bi bila rada grofica. Zaljubljena je v literarne like in resnične osebnosti šestnajstega in sedemnajstega stoletja, v opero, barok. Nič od tega ji ni bilo dano, dokler ni srečala svojega grofa, ki je preživel kap in bil nekaj tednov v komi. Ko se je srečal z grofico je bil neotesan, a dobro stoječ lastnik prevozniškega podjetja. Preklinjal je in hodil na podeželske veselice. A imel je strast, ki je ni delil skoraj z nikomer. Privlačilo ga je starinsko pohištvo. Brez razloga ga je kupoval, restavriral in zbiral. Skladiščil v nekem predmestnem skladišču. Grofica je Grofa, ko ju je usoda združila, pričela preoblikovati. Grof in Grofica sta imela vse, le dvorca ne. Tu vstopi v zgodbo Štatenberg. Ko sta se grof in grofica naselila na dvorcu, sta odprla bistveno vprašanje, s katerim se ukvarja dokumentarni film: »Ali je bolje, da stavbna/grajska dediščina propade, ali pa je bolje, da jo zasebni kapital, čeprav strokovno nekoliko manj dosledno, spravi v funkcijo?«
Danes je Štatenberg turistična točka v velikem vzponu in zbirka grofa ter grofice Štatenberške je pomembna turistična točka v porečju Dravinje.

Žogarija je projekt, ki uteleša eno naših najpomembnejših prepričanj – da šport lahko izboljša kakovost življenja mladih, jim vcepi vrednote, kot so solidarnost, poštenost, odgovornost, ter spodbudi spremembe na bolje v lokalnih skupnostih in širše.

*****

Zgodba hiše na Krasu je tako polna zasukov in presenečenj, kot le malokatera. Zavzetost prvotnega lastnika, ki je hišo postavil s svojimi rokami in jo tragično izgubil, se lahko primerja z zavzetostjo novih, zdajšnjih lastnikov, ki so ji temeljito spremenili podobo in vsebino.
Najlepše oblikovalske zgodbe so tiste, ki obujajo dotrajane ali uničene predmete ter jim podarijo priložnost, da zasijejo v novi obliki. Zlomljene skejt deske nekomu budijo spomine, spet drugi bi jih brez pomislekov zavrgli. Matej Malenšek pa uničenim skejtarskim deskam omogoči novo namembnost.
"Ni stvari, ki je ne bi bilo mogoče preobraziti. Na prvi pogled se za marsikatero zdi, da je primerna le za kurjavo, za drva. Tako predmeti ostajajo prezrti, jaz pa poskrbim, da ponovno stopijo v funkcijo," nam je povedal lastnik mansardnega stanovanja. Aleš Belšak je oblikovalec, ki združuje veliko ljubezen do obdelave lesa in reuporabe starih predmetov.

Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju.

LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Gospodarstvo vsak petek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja gospodarstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

V Ljubljano se vrača priljubljeni pevec Petar Grašo, ki vsakič znova navduši s svojim nastopom. Nadvse navdihujoča pa je tudi zgodba mladega alpskega skakalca, ki med eno in drugo preizkušnjo najde čas za glasbeno ustvarjanje. Žiga Jelar z ekipo glasbenikov »naskakuje« še glasbene odre.

Pozdravi se
Leonard sredi noči vrže iz postelje Eda, da bi ga ta pospremi k bolnici, saj se uči za šamana in je prav, da vadi. Bonnie je namreč začelo motiti ptičje petje. Joel vodi tečaj za nosečnice, na katerem Holling daje nespodobne opazke. Pri tem navduši še enega mladega bodočega očeta. Shelly je jezna na Hollinga in ga vrže s tečaja. Maggie je razočarana, ker ji je pralni stroj v Mauriceovi pralnici raztrgal perilo, in se odloči, da si bo kupila svoj pralni in sušilni stroj. Eda obišče zelenooki škrat.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Dokumentarni film ob 30. obletnici javnega zavoda Narodni dom in ob 30. Festivalu Lent

Film ponuja izrazito avtorski pogled na kulturno krajino mesta Maribor, ki jo zadnjih trideset let aktivno in ključno soustvarja Narodni dom Maribor. Avtor ga je opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne 'analitične resnice' o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in preostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in česa ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči ob visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in med njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin - Muso: 'Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.' In kot mu pritrdita druga protagonista Jure Ivanušič in Vasko Atanasovski, ko ugotavljata, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«