Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Gost oddaje, ki jo vodi Karin Sabadin, je kantavtor Adi Smolar. Spregovoril bo o delu kot vrednoti, o tem, zakaj je nekoč pustil redno službo in odšel na tvegano pot samostojnega umetnika in tudi o tem, ali se v Sloveniji da od poštenega dela dostojno živeti.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur.
Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti.
V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu.
V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les.
Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
Gostja Vesne Milek je ženska, ki se vse svoje življenje ukvarja z bližino. Bližino drugega, bližino smrti, bližino ljubezni. Vse, kar počne, počne strastno, zato povsod, kamor pride, vzbuja močne reakcije. Napolni prostor, televizijski studio, literarni večer, bolniško sobo. Oboževalka mistične poezije in globokega pogleda v oči. Od blizu bomo spoznali Manco Košir.
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v nekdanji Jugoslaviji razplamtela vojna. Divjalo je uničenje, ljudje so se bili prisiljeni razseliti, agresorji so vzpostavili celo nezaslišana koncentracijska taborišča in zagrešili množične poboje.
V zadregi, saj nasilju nikakor ni bilo videti konca, je Varnostni svet Združenih narodov leta 1993 po vzoru Nürnberških procesov ustanovil Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu.
Dokumentarna serija v dveh delih razkrije, kako je sodišče sprva delovalo brez nujnih finančnih sredstev in kadrovsko podhranjeno, soditi pa je uspelo le manj pomembnim zločincem. Naposled pa so se morali pred njim zagovarjati tudi snovalci balkanske morije: Slobodan Milošević, Radovan Karadžić in Ratko Mladić.
THE COURT, YUGOSLAVIA'S WAR ON TRIAL / KRIEG VOR GERICHT – DIE JUGOSLAWIEN-PROZESSE / Nemčija, Češka / 2021 / Režija: Lucio Mollica
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v nekdanji Jugoslaviji razplamtela vojna. Divjalo je uničenje, ljudje so se bili prisiljeni razseliti, agresorji so vzpostavili celo nezaslišana koncentracijska taborišča in zagrešili množične poboje.
V zadregi, saj nasilju nikakor ni bilo videti konca, je Varnostni svet Združenih narodov leta 1993 po vzoru Nürnberških procesov ustanovil Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu.
Dokumentarna serija v dveh delih razkrije, kako je sodišče sprva delovalo brez nujnih finančnih sredstev in kadrovsko podhranjeno, soditi pa je uspelo le manj pomembnim zločincem. Naposled pa so se morali pred njim zagovarjati tudi snovalci balkanske morije: Slobodan Milošević, Radovan Karadžić in Ratko Mladić.
THE COURT, YUGOSLAVIA'S WAR ON TRIAL / KRIEG VOR GERICHT – DIE JUGOSLAWIEN-PROZESSE / Nemčija, Češka / 2021 / Režija: Lucio Mollica
