V skrajno zahodnem delu, na Brdu, že več kot šest let stoji največji slovenski tehnološki park, Tehnološki park Ljubljana Brdo, katerega naloga je skrb za konkurenčno poslovno okolje za pospeševanje nastajanja novih in za rast že obstoječih tehnoloških podjetij. Tehnološki park Ljubljana ima sicer nekoliko daljšo zgodovino in bo prihodnje leto praznoval že dvajseto obletnico, število njegovih članov pa dosega že skoraj število 300, trenutno njihova skupnost šteje 281 članov. Med njimi so številna najbolj priznana slovenska tehnološka podjetja, ki so svoj pohod na svetovna tržišča začela prav s pomočjo ljubljanskega tehnološkega parka. "V Sloveniji nobeno podporno podjetniško okolje nima toliko podjetij, ki bi prebijala normative neke povprečnosti," poudarja pomočnica direktorja tehnološkega parka Marjana Majerič.

Pred kratkim vam je organizacija 22@ Innovation District Barcelona podelila prestižno nagrado Johna Shieldsa za rezultate pri zagotavljanju profesionalnih in visokostrokovnih storitev s področja spodbujanja podjetništva, inovacijskih procesov. Zakaj gre pri tej nagradi oz. kako svetovno prepoznaven je vaš tehnološki park?
Prejeta nagrada predstavlja mednarodno potrditev vseh naših prizadevanj pri spodbujanju in razvoju podjetništva z dodano vrednostjo. V tem našem okolju imamo konkretno vlogo pri spodbujanju zagonskih podjetij in pri prepoznavanju tehnologij, ki jih lahko izvedemo na trgu. Skupaj z mariborskim univerzitetnim inkubatorjem Tovarno podjemov smo pobudniki iniciative Start:up Slovenija in smo postali še dodano prepoznavni na račun t. i. dobre prakse, kar sta prepoznala OECD ter Svetovno združenje znanstvenih in tehnoloških parkov. Glede na to, da ekipo Tehnološkega parka Ljubljana predstavlja ekipa desetih izjemnih posameznikov, bi lahko rekli, da delamo praktično čudeže. Čeprav so naši lastniki ljubljanska občina, nacionalna inštituta za biologijo in kemijo, Inštitut Jožef Štefan (IJS), Lek, Iskratel, Iskra Sistemi, nismo vezani na njihove proračune. Na eni strani smo na trgu kot vsako drugo podjetje, na drugi strani pa delujemo povsem neprofitno in ravno zato nas postavljajo kot primer dobre prakse. Najemnine, ki jih plačujejo naši najemniki, niso tržne oz. so takšne, da spodbujajo podjetništvo. Poleg tega naši člani dobijo še čudovit nabor programov. Seveda je prisotna tudi "umrljivost" podjetij, vendar se moramo zavedati, da gre za start-up podjetja, ki so stara od enega do treh let, ki razvijajo nov inovativen produkt v negotovih okoliščinah, da bi našli ponovljiv in skalabilen poslovni model. Vsekakor start-up podjetja delujejo na področju novih tehnologij, kar pomeni, da gre za neko popolno novost, ki jo predstaviš na trgu oziroma gre za modifikacijo pri poslovnih modelih.

Kako mlada, zagonska podjetja postanejo del Tehnološkega parka Ljubljana? Kakšna merila morajo izpolnjevati?
Iščemo zanimive podjetniške ideje in talente, ki bi jih lahko spremenili v podjeme, ravno tako pa tudi pri naših lastnikih spremljamo, katere so zanimive nove tehnologije za morebitna "spin-off" podjetja. Hkrati pripravljamo tudi velik nabor različnih dogodkov tako na nacionalni kot regionalni ravni. Seveda nas tudi podjetniki poznajo in se povežejo z našimi svetovalci, ki jih usmerijo pri njihovih izzivih in primerne pobude vključijo v naše podjetniške programe. Delujemo po principu treh stebrov. Prvi steber je aktivacija talentov, drugi je zagon zagonskih podjetij in tretji je njihova svetovna rast. Pri aktivaciji talentov imamo organiziranih veliko dogodkov, srečanj, dneve podjetništva …, kjer se je pojavilo tudi več kot 1.200 posameznikov, ki razmišljajo o podjetništvu. Prav tako po različnih fakultetah promoviramo podjetništvo in v razvojnih centrih, kot so različni inštituti (mladi raziskovalci, zaposleni ...), identificiramo določene posameznike. Pri svojem poslanstvu smo učinkoviti tudi zato, ker znamo sodelovati in delamo timsko. Iz tega razloga smo eden od nosilcev Iniciative Start:up Slovenija. Zelo dobro sodelujemo tako s podpornim podjetniškim okoljem – s Tovarno podjemov, Tehnološkim parkom Ljubljana, Primorskim tehnološkim parkom, RC-jem IKT-ja, Pomurskim tehnološkim parkom, RCR-jem Zasavje in Inkubatorjem Savinjske regije, s Centrom za razvoj tehnologij in inovacij na IJS-ju, z drugimi centri odločnosti, kompetenčnimi centri, grozdom, kot tudi z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami. Ravno zdaj pripravljamo platformo Indija po Indiji, v okviru katere bo izdelana skupna slovenska ponudba za Indijo, kjer smo odkrili določene priložnosti za slovenska podjetja. Seveda v našo skupnost tehnološkega parka ne vključimo vseh podjetniških pobud in idej, ampak tiste, ki imajo osnovo v lastnem znanju in razvoju, z visoko dodano vrednostjo, ki so usmerjene na svetovni trg, s sposobno in predano ekipo ter željo in potencial po rasti.

Koliko je zanimanja za spodbujanje teh podjetij, tako vaših lastnikov kot drugih gospodarskih subjektov in inštitucij?
Skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom sodelujemo v pilotnem projektu, kjer omogočamo tudi možnost financiranja in storitve, kot so mentorstvo, konzultacije in možnost internacionalizacije podjetja. Inkubacijska doba podjetij je od tri do štiri leta in v tem obdobju naj bi podjetje dozorelo in zapustilo naše okolje. Ob gradnji tehnološkega parka na Brdu je bilo veliko pomislekov, kako ga bomo sploh lahko zapolnili, saj smo takrat že imeli vzpostavljeno infrastrukturo na Teslovi ulici (pri IJS-ju). Vendar smo zdaj popolnoma zasedeni. Zato se že sprašujemo, kam bomo lahko umestili nova podjetja. Ob tem že razmišljamo, da bi postali bolj specializirani, saj smo zdaj neke vrste generalni tehnološki park. Vsa prodorna gospodarstva po svetu pa gredo v pametno specializacijo in tudi Slovenija bo morala priti do te odločitve. V državnih dokumentih je pametna specializacija opredeljena preveč široko. Zagotoviti je treba sistemska pametna financiranja tistih jeder, ki lahko omogočijo preboj na trg. Težava je v tem, da tudi zaradi pomanjkanja državnega sistemskega financiranja prihaja do bega "možganov" v tujino, saj so zaradi svojega znanja in predvsem zaradi želje po prevzemanju odgovornosti in novih, visokih izzivov zanimivi za tujino.

Nekateri vaši člani že delujejo v drugih, tudi uglednih tujih okoljih. Kakšne so njihove izkušnje glede delovanja v teh novih okoljih?
Naše člane spodbujamo, praktično silimo, da gredo v tujino. Slovenci smo sicer precej domoljubni in neradi fizično zapuščamo Slovenijo. Vendar pa je naša nuja iti v tujino. Tam posameznik, podjetje dobi konstruktivno ogledalo za svoje delo, atraktivnost, dobijo potrebno samozavest, in kar je najpomembnejše, realno samopodobo. In naš cilj je, da se potem vrnejo v Slovenijo z vsem pridobljenim znanjem in izkušnjami. Takrat "zmagamo". Zato si prizadevamo za model, kjer omogočamo raziskovalnemu delu, da ostanejo pri nas, del podjetja, ki pa se nanaša na preboj na nove trge s trženjem svoje dejavnosti, prenašamo v svetovne podjetniške pospeševalnike. Po tej zanki se nam nato vračajo tako znanje kot finančna sredstva. Slovenci smo lahko odlični, kar se tiče raziskav in razvoja, toda težko prodajamo svoje proizvode. Na neki način se ne znamo prodati ali pridobiti finančnih sredstev. Zato svojim članom pomagamo, da svoje kompetence krepijo v tej smeri.

Podjetja "silite" v tujino. S katerimi težavami se pri nas najbolj spopadajo? Slovenija je majhen trg, na katerem ni veliko povpraševanja po teh tehnologijah …
Za visoke tehnologije je nedvomno potreben trg. Toda tudi, ko pride do priložnosti za prodajo znanja ali tehnologij, se pri nas pojavijo vplivi lobijev. V tujini pa ključni voditelji vedo, da so za preboj na trg potrebne tehnologije. V okviru Iniciative Start:up Slovenija si prizadevamo, da podjetja dobijo čim hitreje povratne informacije, ali je njihov proizvod tržno zanimiv. Zato tem podjetjem pomagamo, da pridejo do prvih kupcev in prvih prihodkov. To gre z roko v roki z internacionalizacijo, ki poteka v okviru programa Go:Global Slovenija, kjer jih skušamo povezati z najboljšimi svetovnimi podjetniškimi pospeševalniki in strateškimi partnerji.

Kateri so sicer ugledni svetovni podjetniški pospeševalniki?
Odvisno od dejavnosti. Zagotovo mednje spadajo Seed Camp Londonu, Wayra, YCombinator, TechStars Eleven, 500 Startups, Launchub, itd. Našim podjetjem omogočamo tudi, da vzpostavijo poslovne povezave z Indijo, Brazilijo, Kitajsko, Skandinavijo ... Na drugi strani smo tudi sami zanimivi za tuje delegacije, ki jim omogočamo poslovne sestanke s svojimi podjetji. Ves čas se trudimo za ta podjetja, saj so najboljši glasniki za predstavitev našega tehnološkega parka. To nas uvršča med najboljša vozlišča za zagonska podjetja. Na drugi strani tudi sami potrebujemo nova podjetja, zato moramo biti primerljivi z drugimi podobnimi vozlišči. Slovenija mora vzpostaviti še številne stvari in ena je zagotovo sistemsko financiranje. Tehnološki park je izjemno dober kazalnik in razvijalec programov, ki jih prilagodimo za naš trg, kot tudi perspektivnih posameznikov, timov, tehnologij, storitev, produktov itn. za preboj na trg. Naša močna točka je vsekakor ustvarjanje novih delovnih mest, dodane vrednosti, ustvarjanje prometa, dobička in s tem polnjenje državne blagajne ter nacionalni preboj. Zato sem vesela, da je Slovenski podjetniki sklad sprejel pobudo Iniciative Start:up Slovenija in da z njim zdaj partnersko sodelujemo.

Opozarjate, da bi moralo priti do specializacije, da bi tudi vaš tehnološki park postal bolj specializiran. Kje so vaše največje priložnosti?
Priložnosti so vedno tam, kjer je trg. Tam, kamor gredo trendi. Tam, kjer mi lahko postavljamo nove trende. Sama menim, da bi bila najprimernejša usmeritev v informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), energetiko, v biotehnologijo v povezavi z medicino in v pametna mesta. Pri teh področjih imamo Slovenci nedvomno velike kompetence, po drugi strani pa gre za novost, v katero je zajet širok nabor dejavnosti in pri njih je veliko priložnosti za prenos slovenskih tehnologij. Navsezadnje je tudi naš tehnološki park grajen po principu pametnega mesta, saj ponujamo številne storitve na enem mestu, od zdravstva, do banke, pošte, konferenčnih dvoran, odprli bomo vrtec …, hkrati pa smo povezani s kampusom tehnoloških fakultet. V tej smeri gredo vsa mesta po svetu. Velike selitve narodov zjutraj in zvečer postajajo nesmiselne, še bolj pa neracionalne. Tudi sami smo odkrili, kaj je v naši osrednji slovenski regiji najbolj prodorno. V Avstriji imajo, denimo, v ruralnih okoljih tehnološke parke, ki se ukvarjajo zgolj s kmetijstvom in živilsko industrijo. Ne vidim razlogov, zakaj ne bi bilo tudi v Sloveniji. Regija mora odkriti svoje prednosti in na teh graditi, ne pa da se povsod odpirajo inkubatorji, takšni in drugačni parki, vodenje teh entitet pa ni prepuščeno izkušenim izvedencem, ki delujejo po principu zasebnega vlagatelja, in seveda tistim, ki vedo, kaj pomeni zaslužiti 100 ali pa milijon evrov. Pri nas misli vsak, da lahko vodi inkubator. Bom citirala Jugoslava Petkovića, ki pravi: "Start-up, dragi moji, je samo seksi beseda za zelo neseksi obdobje podjetniške zgodbe, ko gre še vse lahko narobe." Mi se tega zavedamo in podjetniški potencial, ki ga imamo, vključujemo v naše programe, v katerih podjetniki pridobijo ustrezna podjetniška znanja in veščine, da postanejo uspešni in preživijo na trgu.

Koliko zagonskih podjetij v trenutnih razmerah ne preživi?
Ugotavljamo, da je med našim delovanjem zamrlo približno 8 odstotkov "naših" podjetij. To je zelo majhen odstotek, pa vendar je umrljivost povsem normalna selekcija. S storitvami in programi, kot na primer: masters of start-up's pomagamo podjetjem, da se opremijo za težke poslovne odločitve in s tem tudi zmanjšamo stopnjo umrljivosti. Imamo velik nabor uspešnih podjetij, tako da ne bi želela nikogar posebej izpostavljati, smo pa ponosni na vsako posamezno podjetniško ekipo, ki je del našega okolja.

Kakšno je zanimanje tujih zagonskih podjetij za sodelovanje v vašem tehnološkem parku?
Večinoma prihajajo iz okoliških držav, Madžarske, Italije, Avstrije in z območja nekdanje Jugoslavije. Najdejo se tudi Indijci, Rusi ... Smo na trgu in moramo biti dobri.

Kaj vam povrnejo podjetja, ki postanejo svetovno uspešni?
Postanejo naši mentorji, sponzorji dogodkov in tudi vlagatelji. Naše poslanstvo je, da podjetje preživi in širi dober glas o našem tehnološkem parku. Navsezadnje smo tudi neprofitna organizacija in naše poslanstvo ni zastavljeno po principu zasebnih tehnoloških parkov, kjer je vse vezano na komercializacijo in pa pridobivanje deležev v podjetjih. Naše poslanstvo je tudi družbena odgovornost.